-
jeklarstvo samostalnik (gospodarska panoga) ▸
acélipar, acélgyártáskriza v jeklarstvu ▸ kontrastivno zanimivo acélipari válság
Menim, da se bo štiristoletna tradicija jeklarstva na Ravnah nadaljevala. ▸ Úgy gondolom, hogy az acélgyártás négyszáz éves hagyománya folytatódni fog Ravne na Koroškem településen.
-
jêklo (-a) n metal. acciaio:
kovati, kaliti jeklo fucinare, temprare l'acciaio
mišice kot iz jekla muscoli d'acciaio
valjarna jekla laminatoio d'acciaio
obložiti z jeklom rivestire in acciaio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektrojeklo acciaio elettrico
kovno jeklo acciaio da fucinatura
kromovo jeklo acciaio al cromo
nerjaveče jeklo acciaio inossidabile
orodno jeklo acciaio per utensili
paličasto jeklo acciaio in sbarre
profilno jeklo acciaio profilato
pudlano jeklo acciaio puddellato
surovo jeklo acciaio grezzo
tračno jeklo moietta
vzmetno jeklo acciaio elastico (per molle)
-
jèli
jèli da je res? it is true, isn't it?
jèli da je tako? is it not so?, don't you think so?
-
jelka samostalnik1. Abies (drevo) ▸
jegenyefenyőhlod jelke ▸ jegenyefenyőrönk
veja jelke ▸ jegenyefenyő ága
lubje jelke ▸ jegenyefenyő kérge
Povezane iztočnice: bela jelka, fraserjeva jelka, kavkaška jelka, korejska jelka, navadna jelka, orjaška jelka2. (novoletna jelka) ▸
fenyőokraševanje jelke ▸ fenyődíszítés
okrašena jelka ▸ feldíszített fenyő
pustiti pod jelko ▸ a fenyőfa alá tesz
Decembra težko pričakujejo, da jim Božiček pod jelko pusti darila. ▸ Decemberben alig várjuk, hogy a Jézuska a fenyőfa alá tegye az ajándékokat.
Povezane iztočnice: božična jelka, novoletna jelka, umetna jelka -
jemáti (jêmljem)
A) imperf. ➞ vzeti
1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito
2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse
3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.
4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente
5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare
6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli
7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio
8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio
9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare
B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
-
jésti (jém) imperf. ➞ pojesti
1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco
2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco
3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
-
jetníški (-a -o) adj. dei carcerati, dei detenuti:
jetniška celica cella
žarg. jetniška hrana sbobba
jetniške obleke tute da detenuto
jetniški paznik guardia carceraria, secondino
-
jézen (-zna -o) adj.
1. arrabbiato, adirato, iroso, incollerito; pog. incavolato vulg. incazzato:
jezen kot gad furente d'ira
jezen, da kar piha sbuffa dalla collera
2. (v povedni rabi)
biti jezen na koga essere in collera con qcn., covare rancore contro qcn.
3. knjiž. pren. (silovit, divji) furioso, violento, impetuoso
4. knjiž. pren. (neugoden, hud) duro, avverso:
jezni časi tempi duri
5. pren. (ki odklanja obstoječe norme):
jezni mladeniči giovani arrabbiati
-
jezíčen2 (-čna -o) adj. linguacciuto, chiacchierone, ciarliero, loquace; star.
jezični dohtar avvocato; iron., pejor. leguleio (da strapazzo), dottor azzeccagarbugli
-
jêzik (-íka) m
1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete
4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale
6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
-
jo|kati [ó] (-kam/-čem) weinen; (tuliti) heulen
jokati s kom: mitweinen
jokati za kom/čim (jemandem/einer Sache) nachweinen
jokati, da bi se kamen omečil weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte
jokati od veselja Freudentränenn vergießen
-
junák (-a) | -inja (-e) m, f
1. eroe, eroina:
pasti kot junak cadere da eroe
grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto
2. pren. (izredno pogumna, neustrašna oseba) prode, valoroso (-a)
3. pren. (oseba, ki se odlikuje ob kakem dogodku) campione (-essa), supercampione (-essa):
junak olimpijskih iger il supercampione dei giochi olimpici
4. (kdor zbuja občudovanje in željo po posnemanju) eroe, eroina:
vsaka doba ima svoje junake ogni tempo ha i suoi eroi
iron. salonski junak eroe da salotto
5. (postaven, krepek moški) uomo robusto, omaccione; fusto
6. (osrednja oseba v literarnem delu) eroe, eroina; protagonista:
glavni junak il protagonista
-
júrček1 (-čka) m
1. bot. boleto, porcino (Boletus edulis)
2. ekst. fungo:
jurček (goba)
za krpanje nogavic uovo da rammendo
-
jútranji (-a -e) adj. del mattino; mattutino:
jutranji svit aurora
jutranji časopis giornale del mattino
jutranja halja veste da camera, vestaglia
-
jútro1 (-a) n
1. mattino, mattina, mattinata:
deževno, hladno, megleno, sončno jutro mattino piovoso, freddo, nuvoloso, soleggiato
nedeljsko jutro mattino domenicale
pomladansko, zimsko jutro mattino primaverile, invernale
od jutra do večera da mattino a sera
dobro jutro! buon giorno!
rel. zvoniti jutro suonare il mattutino
2. pren. (začetek) albori:
jutro človeštva gli albori della civiltà
3. star. (vzhod) mattino, Levante
-
káčji de serpent, serpentin, ophidien
kačji pastir libellule ženski spol
kačji pik (ugriz) morsure ženski spol de serpent
kačji strup venin moški spol da serpent
kačja zalega engeance ženski spol de vipères
-
kàd (-í) f
1. tinozza, mastello, tino:
tlačiti grozdje v kadi pigiare l'uva nel tino
2. vasca:
kamnita, železna kad vasca di pietra, di ferro
kopalna kad vasca da bagno
sirarska kad vasca per caseificazione
teh. elektrolizna kad cella, vasca elettrolitica
fot. fiksirna kad vaschetta di fissaggio
-
kadíti to smoke, to have a smoke; (v cerkvi s kadilnico) to incense
kadíti se to smoke
kadíti prepovedano! no smoking!, no smoking allowed here!, don't smoke!
kadíti cigareto za cigareto to chain-smoke
kadíti kot Turek to smoke like a chimney
že dve leti ne kadim I have not smoked for two years
toliko je kadil, da mu je postalo slabo he has smoked himself sick
včasih kadim pipo I sometimes smoke a pipe
ta cigara se ne kadi dobro this cigar does not smoke well
kadi se it's smoky
od konj se je kar kadilo the horses were steaming
kadíti komu (figurativno) to matter someone
kadíti se (dimiti se) to smoulder
peč se kadi the stove is smoking
-
kadíti (-ím)
A) imperf. ➞ pokaditi
1. fumare:
kaditi cigarete, cigare, pipo fumare sigarette, sigari, la pipa
pren. kaditi strastno, kot Turek fumare come un turco
prepovedano kaditi vietato fumare
2. fare fumo, fumigare; incensare:
kaditi vinograd fumigare la vigna
kaditi s kadilnico incensare
3. (prekajevati) affumicare:
kaditi meso affumicare la carne
kaditi z žveplom (žveplati) solforare
kaditi sode (z žveplom) solforare le botti
4. pren. incensare
B) kadíti se (-ím se) imperf. refl. fumare, mandar fumo (tudi impers.); essere pieno di fumo:
iz dimnika se kadi il camino fuma, manda fumo
v sobi se kadi la stanza è piena di fumo
pren. bežati, teči, da se vse kadi fuggire, correre a gambe levate
-
kadriranje samostalnik1. (o sliki ali filmu) ▸
keretezésfilmsko kadriranje ▸ filmes keretezés
kadriranje prizora ▸ jelenet keretezése
Novi format slike zahteva nekaj več dela in drugačen način kadriranja. ▸ Az új képformátum egy kicsivel több munkát és más keretezési módszert igényel.
2. (o zaposlovanju) ▸
káderezéspolitično kadriranje ▸ politikai káderezés
Anketiranje je tudi pokazalo, da v javnosti prevladujejo tisti, ki več političnega kadriranja pripisujejo prejšnji kot sedanji vladi. ▸ A közvélemény-kutatás azt is kimutatta, hogy a lakosság inkább az előző kormánynak tulajdonítja a politikai káderezést, mint a jelenleginek.
Vsekakor politično kadriranje prodira v vse pore naše družbe, celo čistilke po osnovnih šolah dobivajo službo zaradi svoje pripadnosti, da ne govorim o kakšnih drugih zadevah. ▸ A politikai káderezés teljesen áthatja társadalmunk minden pórusát, még az általános iskolai takarítónők is a hovatartozásuk miatt kapnak állást, nem is beszélve más dolgokról.
kadriranje v nadzorni svet ▸ káderezés a felügyelőbizottságba