Franja

gauche [goš] adjectif levi; neroden, nespreten; kriv, skrivljen, zvit; féminin levica (tudi politique) leva stran, militaire levo krilo; masculin odklon v levo

la main gauche leva roka
geste masculin gauche nerodna kretnja
règle féminin (toute) gauche (čisto) zvito ravnilo
centre masculin gauche (politique) zmerna levica
extrême gauche féminin skrajna levica
à gauche à main gauche levo, na levi strani
jusqu'à la gauche (populaire) do zadnjega, popolnoma
à gauche! (militaire) na levo!
à gauche masculin, (militaire) obrat na levo
mariage masculin de la main gauche priležništvo, konkubinat, »divji, koruzni« zakon
être de gauche, à gauche (politique) biti levičar, biti levičarsko usmerjen
se lever du pied gauche (figuré) z levo nogo vstati
en mettre à gauche, mettre de l'argent à gauche (familier) dati si kaj na stran, varčevati
passer l'arme à gauche (familier, figuré) umreti
prendre la gauche tenir sa gauche, conduire à gauche voziti po levi strani
prendre du gauche zviti se

gavetta f voj. menažka, porcija:
venire dalla gavetta pren. povzpeti se od navadnega vojaka do najvišjih činov; začeti z ničle in se visoko povzpeti

Gebein, das, kosti, okostje, skelet; der Schreck: fährt ins Gebein (strah) gre do kosti

geben (gab, hat gegeben)

1. dati (die Hand, zur Post, in Druck, sein Wort, einen [Kuß] Kuss, in ein Gefäß usw.), dajati (immer wieder geben, die Kuh Milch usw.); von sich geben dati od sebe, Gegessenes: izbruhati; viel/wenig geben auf dosti/malo dati na; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; es jemandem (tüchtig) geben že pokazati, naložiti jih (komu); gib's ihm! daj ga!

2. den Gästen: ponuditi, Kunst den Körper usw.: podajati, Karten: deliti; ein Theaterstück: izvesti, uprizoriti; eine Veranstaltung, ein Bankett: prirediti; ein Beispiel: navesti

3. (keine) Antwort geben (ne) odgovoriti; Aufklärung geben informirati; Ausdruck geben izraziti; seine Einwilligung geben (für) privoliti (v); Hilfe geben pomagati; Nachricht geben sporočiti; Rat geben svetovati; die Schuld geben kriviti (za); die Sporen geben spodbosti; Stunden/Unterricht geben poučevati; das Versprechen geben obljubiti; einen Wink geben namigniti; Zeugnis geben pričati

4. sich geben (benehmen) vesti se, Schmerzen usw.: popustiti, popuščati, unesti se, eine Gelegenheit: pokazati se; sich gefangen geben vdati se; sich zufrieden geben zadovoljiti se; sich den Anschein geben delati se; sich eine Blöße geben pokazati svojo šibko točko; sich Mühe geben truditi se; jemandem zu verstehen geben dati (komu) vedeti/razumeti/na znanje; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto

5. es gibt je/so, obstaja; es gibt nicht ni/niso, ne obstaja, Verwechslungen, Streit: prihaja/pride do; das gibt es nicht! to ni mogoče!; da gibt's nichts! tu ni kaj!; so etwas soll es geben tudi kaj takega je očitno možno

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!

gelegen ➞ liegen; Adjektiv primeren, pravi, ugoden; gelegen kommen priti ravno prav; (viel) daran gelegen sein, [daß] dass biti (mnogo) do tega, da

geler [žəle] verbe transitif spremeniti v led, oledeniti; (pre)mraziti; verbe intransitif zamrzniti, zmrzovati, pozebsti

le froid a gelé le nez nos je zmrznil od mraza
il gèle (à pierre fendre) zmrzuje (da kamenje poka)
les vignes ont gelé trte so pozeble
j'ai les doigts gelés prsti so mi ozebli, prezebli
il a gelé blanc slana je padla
le fleuve est gelé reka je zamrznjena
mes oreilles ont gelé ušesa so mi zmrznila
ferme la fenêtre, tu nous gèles ! zapri okno, čisto premrazil nas boš!
on gèle ici zmrzujemo tu
se geler zmrzniti, oledeneti, trpeti hud mraz
on se gèle ici vražje mraz je tu, pošteno zmrzujemo tu
être gelé (jusqu'aux os) biti premražen (do kosti)
il a eu les pieds gelés noge so mu zmrznile

gelten (galt, gegolten) veljati (von jemandem za koga) (als za), (wert sein) biti vreden; (Gewicht haben) šteti; es gilt! velja!; es gilt (unser Leben) gre za (naše življenje); jetzt gilt's! zdaj pa dajmo!; es gilt einen Versuch velja poskusiti; es gilt zu treba je; etwas gelten lassen priznavati (kaj); etwas geltend machen uveljavljati; sich geltend machen prihajati do izraza; was gilt die Wette?/was gilt's? za koliko staviš

Geltung, die, (-, -en) veljava; allgemeine, räumliche, zeitliche: veljavnost; (Wert) vrednost; Musik von Noten: (notna) vrednost; Geltung verschaffen uveljaviti, uveljavljati (sich se) ; in Geltung stehen veljati; zur Geltung bringen uveljaviti, poudariti; zur Geltung kommen priti do izraza/veljave, uveljaviti se, uveljavljati se; außer Geltung sein ne veljati več; von Geltung sein imeti kaj veljave/teže

Gemōniae -ārum, f (sc. scalae): T., SUET. ali (redkeje) Gemōniae scālae: VAL. MAX. Gemónske stopnice, ki so vodile od Kapitolskega griča do Tibere; po njih so vlačili trupla v Marmentinski ječi usmrčenih obsojencev v Tibero; PLIN. jih zato imenuje „gradus gemitorii“ stopnice vzdihovanja (od glag. gemere).

gen samostalnik
1. biologija (nosilec dednega zapisa) ▸ génPovezane iztočnice: recesivni gen

2. (o lastnosti ali nagnjenju) ▸ génČeprav nima "šampionskih genov", je postal nosilec olimpijskega zlata. ▸ Jóllehet nem rendelkezik „bajnoki génekkel", mégis olimpiai aranyérmes lett.S ploščo dokazujejo, da imajo fantje dobre gene za številne glasbene zvrsti. ▸ A fiúk lemeze bizonyítja, hogy számos zenei műfajhoz van tehetségük.
Po mami imam dobre gene, nemške. ▸ Anyai ágon jófajta német géneket örököltem.Motocikli z dirkaškimi geni pri Kawasakiju nosijo ime Ninja. ▸ A Kawasakinál a versenygénekkel rendelkező motorkerékpárokat Nindzsának hívják.Ljudem je ljubezen do igre zapisana v genih. ▸ A játék szeretete az emberek vérében van.Svobodo imamo ljudje zapisano v genih. ▸ Nekünk, embereknek a szabadságszeretet a génjeinkben van kódolva.Narodna pripadnost se ne prenaša po genih, ampak je stvar odločitve. ▸ A nemzetiségi hovatartozás nem a génekkel öröklődik, hanem elhatározás kérdése.
Janičarji so v Bosni zasejali slovenske gene. ▸ Boszniában a janicsárok elterjesztették a szláv géneket.
In kako vemo, ali smo podedovali gene za debelost? ▸ És azt honnan tudhatjuk, hogy kövérségre hajlamosító géneket örököltünk-e?
Mitsubishi ima športnost zapisano v genih. ▸ A Mitsubishinek a vérében van a sportosság.
Približno 60 odstotkov zdravja je v genih, torej je 40 odstotkov zbir različnih drugih vplivov. ▸ Az egészségi állapotunknak körülbelül 60 százaléka a génjeinkben van kódolva, tehát a maradék 40 százalékot a különböző egyéb hatások teszik ki.
Športni talent sta imela že v genih, saj sta bila oče in mati aktivna športnika. ▸ A sporttehetség már a vérükben volt, hiszen az édesapjuk és az édesanyjuk is aktív sportoló volt.

genau [Meßgerät] Messgerät, Angaben, Mensch: natančen, Bedeutung, Messung, Wiedergabe: točen; (in allen Einzelheiten) nadroben, podroben; (sparsam) varčen; es genau nehmen biti natančen/varčen; genau genommen pravzaprav; genau dann samo; es mit der Wahrheit nicht so genau nehmen ne meniti se kaj posebej za resnico; Adverb točno, natanko; aufs genaueste do vseh podrobnosti

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

genou [žnu] masculin koleno; botanique koleno, vozel, grča; populaire plešasta glava, pleša

à genoux klečeč, klečé
sur les genoux (familier) do smrti utrujen
sur les genoux de quelqu'un komu v naročju
inflexion féminin des genoux (sport) počep
être aux genoux klečati
être aux genoux de quelqu'un (figuré) biti na kolenih pred kom
embrasser les genoux de quelqu'un (figuré) koga na kolenih prositi
fléchir les genoux upogniti kolena
fléchir, plier le genou devant quelqu'un (figuré) ponižati se pred kom
mettre le genou à, en terre poklekniti na zemljo
se mettre à genoux poklekniti
(faire) mettre à genoux na kolena spraviti
c'est à se mettre à genoux (figuré) to je čudovito

gente ženski spol ljudje, ljudstvo, narod; osebje, služinčad; ladijsko moštvo

gente de alpargata kmečko ljudstvo
gente baja preprosto ljudstvo; sodrga
gente de color nebelci (mulati, črnci itd.)
gente de dinero bogataši
gente de la hampa vagabundi
gente de levita izobraženi ljudje
gente de mal aivir, gente non sancta, gente perdida malopridneži
gente de medio pelo srednji stan
- menuda otroci; sodrga
gente moza mladi ljudje
gente de paz dobri ljudje
¿quién? ¡gente de paz! (mil) stoj! Kdo tam? - Prijatelji!
gente de poco más o menos povprečni ljudje
gente de trato trgovci
gente de la vida (airada) razuzdanci
de gente en gente od ust do ust
bullir de gente mrgoleti ljudi
hacer gente (voj) novačiti vojake; zbuditi pozornost
ande ro caliente y riase la gente lastna komodnost je čez vse

genū -ūs, n (prim. skr. jánu = gr. γόνυ = got. kniu, lat. geniculum)

1. koleno: PL., PLIN., Q. idr. tu meum generum a genibus reppulisti CI., obnixo genu (abl.) scuto (dat.) N. s kolenom, uprtim na ščit, dumque virent genua H. (v kolenih je namreč telesna in življenjska moč), genua amplexus genibusque volutans haerebat V., per aquam ferme genu (po drugih genus) tenus altam L., genuum orbis O. pogačica, genuum iunctura O. kolenska vez, pregib(ica), fine genus vestem succincta O. do kolena, genu submittere O., CU. spustiti se na kolena, genibus submissa LUCR. spustila se je na kolena, genu ponere O., CU., SEN. TR., koleno pripogniti, ad genua accidere ENN. AP. NON. accidere genibus alicuius L. = alicui ali alicuius ad genua procumbere PETR., EUTR. = provolvi genibus alicuius T. = genibus alicuius se advolvere L. ali advolvi PR., VELL. = advolvi genua alicuius T., AP. na kolena pasti pred kom, poklekniti pred kom (pred koga), aliquem ad genua admittere SUET. pripustiti k pokleku.

2. metaf. kolence na rastl.: genna ferulae PLIN.

Opomba: Nom. sg. m. genus: LUC. AP. NON.; acc. sg. n. genus: CI. (Arat.); acc. sg. n. genum FR.; gen. sg. genuis in dat. sg. genuī ali genū: M.; gen. pl. genuōrum: VITR.; dat. pl. genubus: SEN. TR.; za heksameter neuporabni pl. genua se uporablja V. dvozložno genva: Génva labánt (Aen. V, 432).

genug dovolj, zadosti; widerwillig genug (do)kaj nerad; nicht genug [daß] dass ne le; gut/schlecht/oft genug kar dobro/slabo/pogosto; mehr als genug več kot dovolj; Manns genug sein biti dovolj pogumen; ich habe genug von sit sem že (česa)

gerecht

1. pravičen; gerecht sein biti pravičen (gegen do)

2. (entsprechend, gemäß) ustrezen, primeren, pravilen; einer Sache gerecht werden izpolnjevati (kaj), izpolniti (kaj), ustrezati (čemu), zadostiti (čemu), Ansprüchen, Wünschen: izpolniti

Gerechtigkeit, die, pravičnost (tudi Recht, Philosophie); Recht pravica (Weidegerechtigkeit pravica paše); Gerechtigkeit üben ravnati pravično; jemandem/einer Sache Gerechtigkeit widerfahren lassen biti pravičen do (koga/česa)

Gericht², das, (-/e/s, -e)

1. Recht sodišče, vor Gericht bringen spraviti pred sodišče; vor Gericht kommen priti pred sodišče; beim Gericht verklagen tožiti pred sodiščem

2. (Richterspruch) sodba; Jüngstes Gericht poslednja sodba; Gottes Gericht božja sodba

3. Gericht halten über, zu Gericht sitzen soditi (komu); figurativ razsojati o; mit jemandem scharf ins Gericht gehen biti neprizanesljiv do