Franja

Alpēs -ium, f (αἱ Ἄλπεις) redko in skoraj le pesn. (O., Lucan., Iuv., Fl.) v sg.; gen. Alpis, acc. -em, abl. -e

I. Alpe, visoko gorovje, ki loči Italijo od severa in se mnogoterno razrašča proti severu in vzhodu: C., L., H., O. idr., Alpium murus: Ci. Delijo se na:

1. Alpes maritimae Primorske ali Ligurske Alpe od morja do Padovih izvirov ali gore Vezula (Vesulus, zdaj Monte Viso): Plin., T.

2. Alpes Cottiae: T., Amm. ali Cottiānae: T. (prim. Cottius) Kotijske Alpe od Monte Visa do Cinizija (zdaj Mont Cenis), meja med Galijo in Italijo.

3. Alpes Grāiae (imenovane tudi saltus Grāius: N. ali mons Grāius) Grajske Alpe od Cinizija do Penina (= Velikega Sv. Bernarda): Petr., Plin., T.; Varr. (ap. Serv.) jih imenuje Alpes Graecae Grške Alpe.

4. Alpes Poenīnae Peninske Alpe od Penina do Šentgotharda: T.

5. Alpes Lepontiōrum Lepontske = Graubundske Alpe od Simplona do Adule: C., Plin.

6. Rhaetae Alpes: H. ali R(h)aeticae Alpes: T. Retijske Alpe od Šentgotharda do Ortlerja. Nadaljnji, Rimljanom manj znani deli so:

7. Alpes Tridentīnae: Plin. ali Tridentīna (Alpium) iuga: Fl. Tridentinske, tudi Južnotirolske Alpe, kjer izvira Adiža.

8. Noricae Alpes (srednjeveško ime) Noriške (Solnograške ali Salzburške) Alpe, tudi Ture imenovane = Norici Alpium tumuli Fl.; prim.: Norica castella in tumulis V.

9. Alpes Carnicae Karnijske Alpe od izvira Drave do Karavank na vzhodu: Plin., pri L. (XXXIX, 54) imenovane samo Alpes.

10. Alpes Iūliae Julijske Alpe, ločijo Kranjsko od Furlanije; imenovane po Juliju Cezarju in Avgustu, ki sta zgradila po njih ceste in jih tako naredila prehodne: T. Alpes Venetae Beneške Alpe jih imenuje: Amm. —

II. pesn. met. sploh planine, visoko gorovje: Lucan. (o Apeninih), geminae Alpes Sil. ali binae Alpes Prud. (o Alpah in Pirenejih). — Od tod adj.

1. Alpicus 3 alpski, planinski; subst. Alpicī -ōrum, m planinci: N.

2. Alpīnus 3 alpski, planinski, z Alp (planin): boreae, nives, gaesa V., hostis (= Galli) O., amnis L., gentes L., Plin., mures Plin. marmotice. — Kot nom. propr. Furius Alpīnus Furij Alpin, naduti pesnik brez estetskega okusa in zelo životen, od tod (dvoumno): turgidus Alpinus H. (Sat. I, 10, 36; prim. Sat. II, 5, 41).

altitūdō -inis, f (altus)

1. višina, visočina, visokost: muri N., moenium S. fr., L., T., aedium Ci., aedificiorum T., montium Ci., mons magna altitudine C., castra in altitudinem pedum XII vallo fossāque XVIII pedum munire iubet C. z 12 čevljev visokim obkopom in 18 čevljev širokim jarkom, alt. navis C., turris Cu., turrium Plin.; v pl.: montium altitudines Ci.; met. višina = višek, vrh; v sg.: Val. Max.; v pl. (z gen. montium ali brez njega): Ci., ad id fore altitudines, quas cepissent hostes L., quid Alpes aliud credentes quam montium altitudines? L.; pren. vzvišenost, veličastnost: fortunae et gloriae Ci., orationis Ci., animi Ci., L. velikodušnost, humanitatis Val. Max. veličastna dobrohotnost.

2. occ.
a) debelina: pedales in altitudinem trabes C. čevelj debeli hlodi.
b) globokost, globočina: fluminis C., maris Ci., vallis... in altitudinem depressa Hirt. globoko udrta, cavernae in altitudinem depressae Cu., totum (opus) est e saxo in mirandam altitudinem depresso Ci., spelunca infinitā altitudine Ci., speluncarum concavae altitudines Ci.; pren.: in vastiorem altitudinem et velut in profundum invehi L.; pren. umetnost (dar) gospodariti in prikrivati svoja čustva, pritajenost, skritost, namišljena (diplomatska) mirnost: animi Ci., T., ad simulanda negotia altitudo ingenii incredibilis S., in altitudinem conditus T. v sebe umaknjen, zaprt.

amazonka samostalnik
1. (o mentalni ali fizični lastnosti) ▸ amazonIz plašne uslužbenke se spremeni v neustrašno amazonko. ▸ Félénk alkalmazottból vakmerő amazonná változik.
Prelepe, bujnega in mišičastega telesa ter izobražene in razgledane slovanske amazonke osvajajo zahodne moške. ▸ A csodaszép, buja és izmos testű, valamint művelt és tájékozott szlovén amazonok meghódítják a nyugati férfiakat.
Morda so ravno visoke pete znanilke novih amazonk. ▸ Talán pont a magas sarkak az új amazonok hírnökei.

2. (papiga) ▸ amazonasi papagáj
Za dobro učenje je potrebno vzeti v učenje mlado amazonko, po možnosti samčka. ▸ Fiatal korában kell elkezdeni tanítani a lehetőleg hím amazonasi papagájt.
Povezane iztočnice: modročela amazonka

3. v mitologiji (bojevnica) ▸ amazon
Francoise kot amazonka, negibna, s harpuno, dvignjeno nad glavo. ▸ Francoise amazonként mozdulatlan, a szigonyt a feje felett tartja.
Slavne amazonke so sicer bivale brez moške nadvlade, ne pa brez moških. Za spočenjanje malih amazonk so tudi one posegle po drugem spolu. ▸ A híres amazonok ugyan férfi fennhatóság nélkül éltek, de nem férfiak nélkül. A apró amazonok nemzése céljából nekik is szükségük volt a másik nemre.

ambage f knjižno okolišenje:
parlare senza ambagi govoriti naravnost, brez ovinkov

ambages [ɑ̃baž] féminin pluriel

sans ambages brez ovinkov, naravnost, odkrito
parler sans ambages odkrito govoriti, brezobzirno povedati svoje mnenje

ambages moški spol množina ovinki (v govorjenju)

sin ambages naravnost, brez ovinkov

ambāgēs -is, f, v sg. le abl. ambāge, sicer le pl. ambagēs -um, f (ambi in agere)

1. obhod, obtek, hoja, hod, tek, bloditev: hos potius populos in dotem ambage remissā accipe O., multiformi haec (luna) ambage torsit ingenia contemplantium Plin. opazovalci so si belili glave zaradi njenega nepravilnega hoda, ibi complurium iumentorum multivii circuitus intorquebant molas ambage varia Ap., hordeum meum... ambagibus colonis proximis venditabat Ap.

2. konkr. ovinek, stranpot, spotje: Daedalus ipse dolos tecti ambagesque resolvit V. ali (Daedalus) limina flexum ducit in errorem variarum ambage viarum O. (o labirintu), quae (pars labyrinthi) itinerum ambages... continet Plin.

3. pren.
a) okoliš(enje), ovinkarjenje, prikrivanje, dolgoveznost, razblinjenost: quid opus me multas agere ambages? Pl. kaj bi okolišil (po ovinkih pripovedoval)? ambages mitte Pl., missis ambagibus H. brez okolišenja, cum mittere ambages dictator iuberet L., ne te longis ambagibus... morer H., non hic te... per ambages et longa exorsa tenebo V., praebuimus longis ambagibus aures O.
b) occ. α) dvoumnost, nejasnost, skrivnostnost, zagonetnost, nedoumljive besede, skrivnostni izreki (namigi, pomeni): horrendas canit ambages (Sybilla) V., obscurum verborum ambage novorum ter noviens carmen magico demurmurat ore (Circe) O., praecipitata iacebat (Sphinx), immemor ambagum vates obscura suarum O. svoje uganke, verum ambage remotā abdidit et dubio terruit ore virum O., Appio inter obscuras verborum ambages fata cecinit (Pythia) Val. Max., multa tegens ambage canebat Lucan., Sexto ubi quid vellet parens quidve praeciperet tacitis ambagibus, patuit L. s skrivnostnimi, prispodobnimi namigi, Tarquinius Superbus... illud responsum hac facti ambage reddidit Plin., ferebatur Germanico per ambages, ut mos oraculis, maturum exitium cecinisse T. v skrivnostnih namigih, redditum oraculum: quaererent sedem caecorum terris adversum: eā ambage Chalcedonii monstrabantur T., nec quisquam id (malum) prior imperatore ipso sensit, magna civitatis ambage Plin. mestu v veliko uganko, aureum baculum... tulisse donum Apollini dicitur, per ambages effigiem ingenii sui L. tako rekoč. β) zvijače, prazni izgovori, pretveze: si... falsi positis ambagibus oris vera loqui sinitis O. brez ovinkov lažnih ust, na vsa usta, ambages fallendae fidei exquirere L., cum adversus id quoque misceri ambages cerneret L.

ambícija ambición f

brez ambicij sin ambición

ambiguus 3, adv. -ē, pri Ambr. -ō (ambigere)

1. na dve strani enako se nagibajoč, med dvema omahujoč, dvojeobrazen, obojen, obojestranski, spremenljiv: viri (= Centauri) O., natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem L. = obojespolen, ambiguus fuerit, modo vir, modo femina, Scython O. spremenljive podobe, Proteus O., virgo O. (= Sirena in Sfinga), puer vultu ambiguo H. z dekliškim obrazom, in virum soliti vultus mutare ferinos ambigui prosecta lupi O. darilno drobovje volkodlaka, ki spreminja svoj zverski obraz v moža (v moško podobo), per ambiguum favorem L. omahujoč med strankami; pesn.: promisit Apollo ambiguam tellure nova Salamina futuram H. dvojčično mesto, druga istoimenska Salamina.

2. pren.
a) omahujoč, dvomljiv (dvomen), nejasen, negotov: haud ambiguum regem alterum mea morte faciam L. brez dvoma edinega kralja, ambiguo lapsu refluitque fluitque (Maeander) O., ambiguus tanti certaminis heres O., ambiguus proeliis T. zdaj zmagujoč, zdaj premagan, equites ambigue certavere T. neodločeno, nec ambigue est victus L. = odločno; z odvisnim vprašanjem: ambiguum, Clymene precibus Phaëthontis an irā mota magis... O. nejasno, ali..., ambiguum habebatur, quantum Caesari in eam liceret T.; subst. ambiguum -ī, n dvomno (dvomljivo), negotovo, nejasno: in ambiguo est..., quid de hac re fiat Pl. nejasno je, rumor in ambiguo est O. govorica vzbuja dvojno sodbo, in ambiguo servare H. ali relinquere Lucr. nedognano puščati, in ambiguo Britannia fuit T. v dvomljivem položaju; (z gen.) (še) ne vedoč, neodločen: imperandi T. ali naj prevzame vladarstvo, futuri T. kaj naj se zgodi (stori), ambiguo haerebat Ambr.
b) dvoumen, dvosmiseln, mnogopomenski, skrivnosten, nedoumljiv, zagoneten, temen, nejasen: nomen, scriptum, oracula, verba Ci., dicta O., vox Sen. tr., spargere voces ambiguas V., iocus, responsa, tituli Suet., ambigue dicere, loqui agere Ci., ambigue scriptum, verbum ambigue positum Ci.; subst. ambiguum -ī, n dvoumje, dvoumnost, dvosmiselnost: ex ambiguo (= ambigue) dicta Ci., addito ambiguo, altero genere ridiculi Ci., cum plura ambigui (ali ambiguorum) sunt genera Ci.
c) dvomljiv, negotov, nezanesljiv: ictus L., auctor (sel) O., viae O., ambiguā in amicitia fide esse L., domum timet ambiguam Tyriosque bilingues V., puer ingenii ambigui Plin. iun., amb. tribuni T., amb. pudicitia Gell., ne legiones ambigue agerent T.; occ. α) neugoden, negativen, slab: aquae O. sumljive, nevarne, secundarum ambiguarumque rerum sciens T. izveden v sreči in nesreči, ambiguae domi res T. neugoden položaj. β) negotov = sporen, izpodbiten: ager L., res possessionis haud ambiguae L., pro certis ambigua malebat T. namesto gotovega posestva negotovo.

ambition [ɑ̃bisjɔ̃] féminin častihlepje, ambicija, ambicioznost, želja, stremuštvo

assouvir son ambition utešiti, zadovoljiti svoje častihlepje
manquer d'ambition biti brez ambicij, nečastihlepen

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

amen [amɛn] masculin, invariable amen

dire amen à quelque chose privoliti v kaj brez razpravljanja
il dit amen à tout ce qu'elle dit on se strinja z vsem, kar ona reče

Amerika samostalnik
1. (ZDA) ▸ AmerikaV Ameriki si mladostniki filma ne smejo ogledati brez spremstva staršev. ▸ Amerikában a fiatalok nem nézhetik meg a filmet szülői felügyelet nélkül.
Ameriška vlada ga je povabila, naj pride v Ameriko na vojno akademijo za profesorja. ▸ Az amerikai kormány meghívta Amerikába, hogy tanítson professzorként a katonai akadémián.

2. (celina) ▸ AmerikaV šoli nas najprej naučijo, da je Kolumb odkril Ameriko. ▸ Az iskolában először azt tanítják meg nekünk, hogy Kolumbusz fedezte fel Amerikát.
Povezane iztočnice: Južna Amerika, Latinska Amerika, Severna Amerika, Srednja Amerika

3. (nekaj odličnega) ▸ Amerika
Marsikatera delavka mi je povedala, da je bila to zanjo prava Amerika, ker ji ni bilo treba takoj po službi za štedilnik. ▸ Több nő is elmondta a dolgozók közül, hogy nekik ez tiszta Amerika volt, mert nem kellett rögtön a tűzhely mögé beállni a munka után.

amerikanizirati glagol
(o prenosu ameriških značilnosti) ▸ amerikanizál, amerikanizálódik
Imamo fante, ki so ali pa še živijo v ZDA in so se amerikanizirali. ▸ Vannak olyan srácok, akik az USA-ban éltek vagy még mindig ott élnek, és amerikanizálódtak.
Z rock glasbo so amerikanizirali večji del sveta, ki bi bil brez ameriške kulture dolgočasen. ▸ A rockzene amerikanizálta a világ nagy részét, amely unalmas lenne az amerikai kultúra nélkül.

āmittō -ere -mīsī -missum

1. (predklas.) stran poslati, odposlati (odpošiljati), izpustiti, odpustiti (odpuščati): stulte feci, qui hunc amisi Pl., quia te servavi, me amisisti liberum Pl., nunc amitte, quaeso, hunc Ter. zdaj ga (iz)pusti, ne stori mu nič (žalega), lectos propter cariem et tineam Varr. proč dati, amisso pactione Publio legato S. fr.

2. pren.
a) (prostovoljno, nalašč) kaj (o)pustiti (opuščati), popustiti (popuščati), odreči (odrekati) se čemu, izogniti se čemu: rem inquisitam Pl., unam hanc noxiam Ter., amittenda fortitudo aut sepeliendus dolor Ci., priore (sacramento) amisso Ci., am. omnes has provincias Ci., fidem N. besedo prelomiti, spiritum ante quam ultionem T., matrimonium T.; z dvojnim acc.: ne tantum scelus impunitum amittatis S. (drugi berejo: omittatis).
b) (proti svoji volji) koga ali kaj (iz)pustiti (izpuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), prezreti (prezirati): anulum Ter., praedam manibus ali de manibus Ci., ex oculis manibusque L., aliquem prope e manibus inter tumultum L.; poseb. am. occasionem Ter., Ci. ali tempus Ci. ugodno (lepo) priliko vnemar pustiti, zamuditi, amissi tot dies rei gerendae Ci.
c) (po svoji krivdi ali brez nje, po pomoti, spregledu, naključju) izgubiti (izgubljati): regem Cu., optimates (naklonjenost plemstva) N., arma et impedimenta N., praedam omnem L., exercitum L., T., patriam L., oppidum Ci., S., classes Ci., rem publ. verbo retinere, re ipsa amisisse Ci., oculos C., lumina oculorum C. ali samo lumina Ci., aspectum Ci., colorem Ci. ep., H., O., Cels., messem, pecuniam grandem, bona, fortunas suas, mentem, causam, litem, ius imperii Ci., vitam Pl., Ci., Corn., animam Corn., Lucr., fidem Ph. verjetnost, plumam ali pennas Plin. (o ptičih) goliti se, usum pedum Plin. iun. odvaditi se (pozabiti) hoditi, odvaditi se hoje, verba Aur. onemeti, obmolkniti; amissa recuperare N.; poseb. zaradi smrti izgubiti: uxorem N., puer amisso patre Ci., patres amissis filiis irati Ci., res publ. tot duces amisit Ci., amittere magnam partem exercitus fame aut frigore L., amissi aut gladio aut morbo cives Vell., multum in Valerio Flacco nuper amisimus Q., liberi amissi (naspr. superstites) Plin. iun.; subst. pt. pf. āmissī -ōrum, m izgubljenci (zaradi smrti), pokojniki, rajniki Aus.

Opomba: Sinkop. pf. āmīstī: Ter., āmīssis = amiseris: Pl.

amō -āre -āvi -ātum

1. ljubiti (iz nagnjenja, strastno, naspr. odisse; diligere ljubiti iz spoštovanja, občudovanja, naspr. neglegere, spernare), rad imeti koga; o osebah: odi et amo Cat., ceteris odio est, ab his amatur Ci., Nicen uxorem vir amabat Ci., avus tuus amavit unice patriam (personificirano) Ci.; amare se ali se ipsum samega sebe ljubiti, biti vase zaljubljen, sebično misliti, biti sebičen: licet ipsi nos amemus Ci., nisi nosmet ipsos valde amabimus Ci., se ipsum amans Ci. sebičnež; amare inter se Pl., Ter., Ci. ep. med seboj se ljubiti.

2. s stvarnim obj. ljubiti = rad videti, ceniti, čislati, komu prijati, ugajati, všeč biti kaj, vnet, navdušen biti za kaj; rad kaj storiti, običajno kaj delati (v sl. tudi z nedovršnikom [ponavljalnikom] glagola, ki je v lat. odvisen od amare): litteras N., amat otia V., odit populus luxuriam, non amat profusas epulas Ci., ea, quae secundae res amant S. kar sreča rada vidi, kar sreči sledi, hoc amat H. za to je vnet (navdušen), quin teque et tua amares H., amat ianua limen H. so rada zaprta, non omnes eadem mirantur amantque H., hoc Arruntius amare coepit Sen. ph. ta izraz se je Arunciju priljubil, Nilus amet alveum suum Plin. iun. ostani v svoji strugi, lens amat solum tenue Plin. leči prija, amoenos colores amant oculi Aug.; z inf. ali ACI: hic ames dici pater H. daj se tu rad imenovati očeta, amat scripsisse ducentos versus H. posebno rad napiše, tecum vivere amem, tecum obeam libens H. bi rada (z veseljem) živela, umrla, amat claustra rumpere H., amant iacēre H. radi (= pogosto) ležijo = poležavajo, quae ira fieri amat S. kar jeza rada vidi, da se zgodi = kar jeza rada stori, quo pinus ingens albaque populus umbram hospitalem consociare amant H., aurum... perrumpere amat saxa H.; v pozni lat. brezos.: ut apud deum fieri amat Aus.

3. strastno, pohotno ljubiti, ljubimkati, zaljubljen biti: aliquem Kom., V. idr., aliquam misere Ter., aliquam amare coepisse perdite Ter. na smrt se zaljubiti v kako (deklico), ut ameris, amabilis esto O., si vis amari, ama Sen. ph., ut ameris, ama Mart., quod amo, amas, amat Pl. moja, tvoja, njegova ljubica; poseb. abs. ljubico (ljubice) imeti, dekle (dekleta) imeti, ljubezensko razmerje imeti, evfem. = slast(i) ljubezni uživati: meum gnatum rumor est amare Ter., amare a lenone Pl. ljubiti deklico, priskrbljeno od zvodnika, si puerilius his ratio esse evincet amare H., ibi primum insuevit exercitus... amare, potare S., qui ama(n)t Pl., Ter., V. zaljubljenec (zaljubljenci), ljubimec (ljubimci).

4. rekla pogovornega jezika:
a) si me amas, si quidquam me amas (kot vrivek v podporo kaki prošnji) če me (le količkaj) ljubiš, meni na ljubo: cave, si me amas Ter., adduc, si me amas, Marium Ci. ep., si quidquam me amas, hunc locum muni Ci. ep., si me amas, inquit, paullum hic ades H.
b) ita (sic) me dii (bene) ament ali amabunt Pl., Ter. tako naj mi bogovi pomagajo, Diespiter me sic amabit Pl. tako mi pomagaj Diespiter; elipt.: ita me Iuppiter (sc. amet ali amabit) Pl.; kot pozdrav: dii te ament Pl. bogovi naj ti pomagajo (naj te živijo).
c) amare aliquem de (in) aliquo, de (in) aliqua re ali s kavzalnim stavkom = dolžan (hvaležen, zahvalo dolžan) biti komu za koga, za kaj, zato, ker: ecquid nos amas de fidicina ictac? Ter., de raudusculo... multum te amo Ci. ep., in Atilii negotio te amari Ci. ep., te multum amamus, quod ea abs te diligenter... curata sunt Ci. ep.; tudi s samim acc. personae in abs.: bene facis; merito te amo Ter., ergo amo te Pl.; podobno: se amare in aliqua re sam s seboj zadovoljen biti zaradi česa: Tu ergo haec quomodo fers? Belle mehercule et in me valde amo Ci. ep.; tudi brez določila v abl.: credo... hunc me non amare (da ni zadovoljen z menoj), at ego me amavi (sem s seboj tembolj zadovoljen), quod mihi iam pridem usu non venit Ci. ep.; od tod (kot vrivek pri prošnjah, pozivih, vprašanjih) amabo ali amabo te (nikdar amabo vos) hvaležen (ti) bom = bodi tako dober ali prosim lepo: da mihi operam, amabo Pl., id, amabo, adiuta me Ter., fac, amabo Ter., amabo, quid ait? Ter., amabo te, advola Ci. ep., amabo, mea dulcis Ipsithilla,... iube ad te veniam Cat.; s finalnim stavkom: amabo te, ut illuc transeas Ter., amare ait te multum, ut... deferas Pl., amabo te,... ne... assignes Ci. ep. — Od tod

A. pt. pr.

I. kot adj.

1. act. amāns -antis, adv. amanter
a) ljubeč, ljubezniv, ljubezni poln, prijazen, dober komu, dobrohoten, naklonjen: frater carissimus atque amantissimus Ci., amantissima uxor T., amanter exspectare adventum alicuius Ci. ep., gravius de nobis querentur et amantius Ci., melius et amantius ille (fecit), qui gladium offerebat T., quocum... amantissime vixerat Ci.; večinoma z objektnim gen.: boni cives amantes patriae Ci. domoljubi, cruoris amans O., tui amantior quam temporis Ci. ep., fuit similitudinis quam pulchritudinis amantior Q. je bolj gledal na..., Metellus vir patriae amantissimus Ci. vnet domoljub, amantissimus rei publ. Ci., amantissimus quidam filii Val. Max. nadvse ljubeč (blag) oče, amantissima nostri natura Sen. ph. nam tako dobrotljiva (mati) narava.
b) met. (o stvareh, s katerimi se kaže ljubezen) ljubezniv, ljub, mil, prijazen: amantia verba O., amantissimis verbis utens Ci. ep., nomen amantius... maternum Ci.

2. superl. v pass. pomenu
a) o osebah srčno ljubljen (prijatelj): Aug., Hier., vale mi amantissime Fr.
b) o stvareh preljub(ek): amantissimae vineae Vulg.; neutr. pl. subst.: amantissima eorum Vulg. to, kar jim je najljubše, amantissima uteri Vulg.

— II. Kot subst. masc., fem. ljubeči, ljubeča, ljubitelj, ljubiteljica, zaljubljenec, zaljubljenka: aliud est amatorem esse, aliud amantem Ci., militat omnis amans O., neglectus amans Q., quis fallere possit amantem? V., incautus amans V., Iuppiter alto periuria ridet amantum O., pallor amantium violā tinctus H.

— B. subst. pt. pf. amāta -ae, f ljubljenka, ljubica: amatam apud aemulum cernens L., quae (Callisto) fuerat summo nuper amata Iovi O.; amātus -ī, m ljubljenec, ljubimec: Arionem Briander amicum habuit amatumque Gell., amatus Veneris Amm.

— C. adj. (gerundiv.) amandus 3 ljubezniv, ljubek: vox H. blagozvočen glas.

Opomba: Arh. fut. II. amāssō -is -int: Pl.

āmoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. stran spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtegniti (odtegovati) (naspr. admovēre): eas res, quibus fundi cultura continetur, amovere et vendere Ci., ab his columnis... signa amovit L., sacra... amovimus ab (izpred) hostium oculis L., locus a conspectu amotus L. oddaljen, amovere cotidianum victum ab aliquo N.; o osebah: am. aliquem ex istis locis Ci. ep. ali ab altaribus L., exercitum Rom. ab urbe circumsessa L., custodem Pr., custodes (gledališko stražo) T., amoto patre T. ob nenavzočnosti očeta, ko oče ni bil navzoč, amotis longius ceteris Cu., amovere se finibus Ausoniae Sil. oditi; od tod se amovere v pogovornem jeziku = spraviti se, pobrati se; se hinc Ter., se rus Pl., se e medio Suet.; pren.: Porcia lex virgas ab omnium civium Rom. corpore amovit Ci. je vse rim. državljane osvobodil telesnih kazni, quaecumque vetustate amovet aetas Lucr. karkoli (vse) polagoma vzame čas;
a) (evfem. = furari) vzeti, izmakniti (izmikati), (u)krasti: Icti., boves per dolum amotae H., quod (poculum) amoverant Cu., amotā et pyxide veneni Suet.
b) odpoditi, evfem. = pregnati: suspectos aemulationis, aliquem Cretam T., Suilium quaestorem amovendum in insulam censuit T., amotus Cercinam XIV annis exsilium toleravit T.
c) koga odstaviti iz kake službe, izključiti ga iz česa, izobčiti ga iz česa: Saturnium quaestorem a sua frumentaria procuratione Ci., censor libertinos tribubus amovit Aur.

2. pren. (kaj neprijetnega, škodljivega, kvarnega) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), ukloniti (uklanjati), (od)vzeti, odvzemati, (od)jemati, odvrniti (odvračati), izločiti (izločevati), odvaliti, npr. krivdo: metum Ter., Ci., suspicionem ab adulescente Pl., socordiam ex pectore Pl., quis amovet culpam ab eo? Ci., am. a se non crimen, sed culpam ipsam Corn., enixe ab se culpam L., bellum, terrorem L., cupiditates omnes amovere iudicis est Ci. zadrževati, comitas adsit, assentatio... procul amoveatur Ci. se izločuj, se ne pripuščaj, sensum doloris mei a sententia dicenda amovebo Ci. čutu svoje bolečine ne bom dal vplivati na sodbo, čut bolečine mi ne bo vplival na sodbo, metus est nonnumquam amovendus..., nonnumquam adhibendus Q., principio atque studio amotus puerilis est animus Pl. duh je opustil otročje nagibe, amolior et amoveo nomen meum L. (gl. āmōlior), amoto quaeramus seria ludo H. pustimo šalo, brez šale.

Opomba: Fut. I. v preprosti govorici amoveam: Aug., It.

Amphinomus -ī, m (Ἀμφίνομος) Amfinom, katanski mladenič, ki je nesel z bratom Anapom svoje starše skozi ogenj gore Etne: Val. Max., Ci.; to dejanje, a brez imen mladeničev, omenjata tudi Sen. ph. (De beneficiis, III, 37, 2) in Sil. (XIV, 197).

amputé, e [-te] adjectif amputiran; pohabljen; masculin pohabljenec, amputiranec

amputé des deux bras pohabljenec brez obeh rok

an Adverb: ab und an od časa do časa; an und für sich pravzaprav; von nun an odslej; von hier (Sonntag) an od tu (nedelje) naprej; das Licht ist an luč je prižgana; ohne etwas an brez česa na sebi