Franja

riechen (roch, gerochen) intransitiv dišati, schlecht: smrdeti, zaudarjati (nach po); transitiv vohati, zavohati, duhati; figurativ nach Schnee, Verrat usw.: dišati po (snegu, izdaji itd.); nicht gut riechen/faul riechen figurativ smrdeti; jemanden nicht riechen können ne marati (koga); etwas nicht riechen können ne moči vedeti vnaprej (česa); die Lunte/den Braten riechen zavohati, da je nekaj v zraku; riechen an ovohavati (kaj), duhati (kaj)

riesen spuščati po riži/drči

rifritto

A) agg. pren. pogret, premlet, prežvečen

B) m vonj, okus po pogretem:
idea che sa di rifritto stara, prežvečena ideja

rigare

A) v. tr. (pres. rigo)

1. črtati; delati vreze (po površini)

2. voj. vrezovati zavojice (v cevi)

3. ekst. polzeti po

B) v. intr.
rigare diritto pren. ubogati

rightly [ráitli] prislov
s pravom, po pravici, pravično, upravičeno; korektno, točno, pravilno, prav, kot treba

to be rightly informed biti točno (pravilno) informiran

rilevare

A) v. tr. (pres. rilēvo)

1. posneti, razbrati, zvedeti (tudi pren.):
rilevare una notizia dal giornale iz časopisa zvedeti za novico

2. poudariti, poudarjati; pripomniti, pripominjati

3. posneti (podatke); izmeriti

4. aero, navt. določiti, določati položaj; posneti (topografsko)

5. prevzeti:
rilevare merce prevzeti robo
rilevare il pacchetto azionario di una società odkupiti delnice neke družbe

6. zamenjati; ekst. iti po:
rilevare la guardia voj. zamenjati stražo
rilevare qcn. alla stazione iti po koga na postajo

B) v. intr. dvigovati se; odstopiti, odstopati

C) ➞ rilevarsi v. rifl. (pres. mi rilēvo) dvigniti, dvigovati se; opomoči se (od česa) (tudi pren.)

rill [ril]

1. samostalnik
potoček

2. neprehodni glagol
curljati, po malem teči

rince-bouche [rɛ̃sbuš] masculin, invariable posodica z vodo za izplakovanje ust po obedu

ring up prehodni glagol
poklicati po telefonu, telefonirati

ring me up! telefoniraj mi!
to ring up the curtain dati znak z zvoncem za dvig zastora; začeti predstavo

ripassare

A) v. tr. (pres. ripasso)

1. iti spet po, čez

2.
ripassare un avvenimento obnoviti, obnavljati v spominu dogodek
ripassare la biancheria col ferro na hitro polikati perilo
ripassare la lezione ponoviti lekcijo, gradivo
ripassare un libro na hitro preleteti knjigo
ripassare un quadro dodelati sliko

3. šalj. spet ošteti, okregati; spet premlatiti

B) v. intr. vrniti, vračati se; ponovno se oglasiti, oglašati

risette [rizɛt] (vesel) otroški smeh; figuré, familier nasmeh, smehljaj na povelje, po naročilu

le bébé fait des risettes à sa maman dete se nasmiha svoji mamici

rīte, adv. (prim. rītus)

1. po pravem (pravilnem, ustreznem, primernem) verskem običaju, v skladu s pravili verskega običaja, po bogoslužnih (bogočastnih) zakonih, s pravimi (pravilnimi, ustreznimi, primernimi) obredi, s predpisanimi obredi, slovesno: H. idr., deos rite colere Ci., mactare bidentes V., rebus divinis rite perpetratis L., ludi rite facti Ci., templa rite dictata O.

2. metaf.
a) kot publicistični in jur. t.t. na slovesen način, na po zakonu predpisan način, zakonsko predpisano, zakonito, svečano, slovesno: testes rite affuerunt Corn., non rite creatus tribunus Q., testamentum rite perfectum Icti.
b) po pravici, upravičeno, na pravi način, kakor je treba, spodobno, kot se spodobi, (kot je) prav, pravilno: deum rite beatum dicere Ci., rebus rite paratis V., si maxima Iuno rite vocor O.; occ. k sreči, po sreči, srečno: rite venire Pl., tu rite propinques augurium V., rite secundarent visūs V., rite maturos aperire partus H.
c) po stari navadi (šegi, običaju), po starodavni navadi (šegi, običaju), navadno, običajno: quorum (sc. Scytharum) plaustra rite trahunt domos vagas H., religati rite equi V., retinentes pocula rite Lucr.

rítmico ritmičen, po taktu

rītuālis -e (rītus) obreden, bogoslužen, bogočasten, rituálen: libri Ci., Fest. obredniki, tudi samo: rituales Amm.; adv. rītuāliter po obredih, (v skladu) z obredi: hanc mensulam … choragiis multis ac diuturnis ritualiter consecratam movimus tandem Amm.

rītus -ūs, m (ali iz a) indoev. kor. *rei- šteti, računati (razširjen iz *ar- zlagati, sestavljati), skr. r̥táḥ- primeren, pravi, r̥tam svet (od bogov določen) običaj, božji ukaz, r̥tḗna = rīte, r̥túḥ- določen čas, gr. ἀριϑμός število, νήριτος neštet, ἐπάριτοι izbran(c)i, stvnem. rīman šteti, rīm vrsta, število = nem. Riem, lat. rīte; ali pa iz b) indoev. kor. *rei- teči, prim. skr. rītí-ḥ tek, tok, črta, tek stvari, način, lat. rīvus potok)

1. tradicionalen (ustaljen, uveljavljen) bogoslužen (bogočasten) način, verski običaj (obred), svet običaj (obred), ceremónija, ceremoniál, rítus: ritus est mos comprobatus in administrandis sacrificiis Fest., Graeco ritu sacra, non Romano facere Ci. verski zakoni, verski zakonik, verski običaj(i), bogoslužni obred(i): Varr., L., T., Suet. idr., Graeco simul barbaroque ritu sacra facta sunt Cu., ritus sacrorum V., magicus ritus O., nulli simulacrorum ritui deditus Aug. nikakršen malikovalec.

2. metaf. šega, običaj, navada, način, okus, moda: Pl., H., Plin., Suet. idr., ritusque referre Cyclopum O. posnemati, moribus ritibusque efferatioribus quam ulli barbari vivunt L.; večinoma v abl. rītū po navadi, po običaju, v skladu z navado (običajem), kot, kakor, nalík; z gen.: L., Iust., O., Lucr. idr., latronum ritu Ci. po razbojniško, kakor (kot) razbojniki, ferarum ritu Cu., pecudum ritu Ci., fluminis ritu H.; redkeje z adj.: Teutonico ritu V., novo ritu H. po novem okusu; occ. kot jur. t.t. slovesni (po državljanskem (civilnem) pravu predpisan) način: nuptiarum Dig.

Opomba: Star. gen. rituis: Varr. ap. Non.

rivendica f pravo zahteva po vračilu

roadster [róudstə] samostalnik
avtomobilizem odprt avto (navadno za dve osebi)
navtika ladja na sidrišču; turni bicikel; potovalni konj; kdor se veliko vozi po (deželni) cesti

rock-work [rɔ́kwə:k] samostalnik
skalnata stena ali gmota; skalnjak, alpski vrt, alpinet, umetno skalovje
arhaično zgradba iz neoklesanega kamna; veščina v plezanju po skalah (stenah), skalaštvo

rodear obkrožiti, obiti, obdati, oviti; dreviti, poditi (konja); po ovinku iti, ovinke delati

rodear con (ali de) murallas obdati z obzidjem

rȍdom prisl. po rodu, po rojstvu: on je rodom iz Srbije, iz Splita