-
déclamation [-sjɔ̃] féminin deklamiranje, deklamacija; bombastičen, pompozen govor; hlastanje za efekti
-
dēclāmitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. dēclāmāre)
1. intr. vztrajno vaditi se v govorjenju, venomer imeti govorniške vaje: d. in scholis Q.; (v slabem pomenu) srdito govoriti: ipse XVII dies de me declamavit Ci.
2. trans. kaj kot govorniško vajo predavati = o čem predavati za vajo: antea declamitabam causas Ci. prej sem se vadil v pravdnih govorih.
-
declare for prehodni glagol
izjaviti se za, privoliti
-
décolorant [-kɔlɔɑ̃] masculin sredstvo za odvzem barve, belilo
-
décortiqueur m, -euse f [-kœr, öz] stroj za luščenje
-
découpage [-kupaž] masculin razrezanje, narezanje; izrezovanje; fotomontaža; slika za izrezanje, izrezana slika; (film) razdelitev scenarija na scene
-
découpeur, euse [-kupœr, öz] masculin, féminin prirezovalec, -lka, prikrojevalec, -lka; féminin stroj za rezanje lesa
-
découpoir [-kupwar] masculin orodje za iz-, odrezanje; rezilo
-
decoy-bird [dikɔ́ibə:d] samostalnik
vabnik, vabič za ptiče
-
decoy-duck [dikɔ́idʌk] samostalnik
vabnik, vabič (za lov rac), za ljudi figurativno
-
dédaigner [dedɛnje] verbe transitif prezirati, omalovaževati, zametavati, smatrati za nevredno; ne smatrati za potrebno
il dédaigne de répondre ne smatra za potrebno, da bi odgovoril
dédaigner les menaces ne se ozirati na grožnje
ce n'est pas à dédaigner to ni, da bi človek zavrgel
-
dȅdāk m
1. ek. oblika za djed
2. bedak, neumnež, abotnež: dva dedaka obadva jednaka
-
dēdamnō -āre za nedolžnega spozna(va)ti, odvezati: Tert.
-
dēdignor -ārī -ātus sum za nedostojno spozna(va)ti, kot nedostojno odkloniti (odklanjati), od tod odbi(ja)ti, odreči (odrekati), zavreči, zametavati, ne prizna(va)ti; abs.: accendebat dedignantes et ipse T.; trans.: d. maritum O., virum non d. Pelasgum O., d. imperium Cu., honorem Plin. iun., honores non d. Plin. iun., d. conubia Iust., non dedignanda parenti carmina Sil.; z dvojnim acc. (koga za [kot] kaj … ): quos (Nomades) ego sim totiens iam dedignata maritos V., me nec comitem nec amicum d. O., qui Philippum dedignatur patrem Cu.; z inf. braniti se: Sen. ph., Col., Plin. iun., genibus procumbere non est dedignata Iovis O. ni se ji zdelo nečastno, ut testis … venire dedignaretur T., dedignatus ipse ire Iust.; z ACI: dedignatus est subolem sui pignoris nuncupari Arn.
-
dédoubler [deduble] verbe transitif razpoloviti; razgrniti; odparati podlogo (pri obleki); chimie razkrojiti v obe sestavini; razredčiti (alkohol); sport prehiteti za eno rundo, imeti eno rundo prednosti
se dédoubler razpoloviti se, ločiti se na dvoje; figuré razdeliti se; biti na večmestih istočasno; izgubiti podlogo (obleka); izgubiti enotnost svoje psihične osebnosti
dédoubler un manteau odvzeti plašču podlogo
dédoubler une classe razpoloviti razred
dédoubler un train, un convoi odpraviti zaporedoma dva vlaka namesto enega
-
deep-freeze [dí:pfrí:z] samostalnik
globoko zmrzovanje; hladilnik za globoko zmrzovanje
-
deer-fold [díəfould] samostalnik
obora za visoko divjad
-
deer-forest [díəfɔrist] samostalnik
lovišče za visoko divjad
-
deer-park [díəpa:k] samostalnik
obora za divjad
-
deer-shot [díəšɔt] samostalnik
šibre za divjad