Franja

whether [wéðə] veznik
ali, če

whether (today) or (tomorrow) bodisi (danes) ali (jutri)
whether or no(t) tako ali tako, v enem in drugem primeru, na vsak način
he asked whether it was true vprašal je, če (ali) je to res
you must go there, whether you want to go or not moraš iti tja, če ti je všeč ali ne (če hočeš ali nočeš)

which [wič] pridevnik & zaimek
kateri, -a, -o; kar

all which vse, kar
he lied, which did not surprise me zlagal se je, kar me ni presenetilo
she stayed two months, during which time... tu je ostala dva meseca in med tem časom...
he thinks so, in which he is right on tako misli, v čemer ima prav
that which to, kar
choose which you like! izberi, kar hočeš!
and which is still worse... in kar je še slabše (hujše)...

wie² Konjunktion kot; in (tudi) (Männer wie Weiber moški in (tudi) ženske); kako; so ... wie tako ... kot; so gut wie takorekoč; wie auch immer kakorkoli že; einer wie der andere tako eden kot drugi; wie du mir, so ich dir kot ti meni, tako jaz tebi; wie gehabt kot običajno

wild divji; Pflanzenkunde samorasel; See, Wetter: viharen; Blick: srep; figurativ divji, neukročen; Wilder Apfel Pflanzenkunde lesnika; Wilde Birne Pflanzenkunde drobnica; Wilder Wein Pflanzenkunde vinika; der wilde Mann divji mož; wildes Fleisch Medizin divje meso; wilde Deponie divja/neurejena deponija; wilde Ehe konkubinat, divji zakon; wilder Jäger divji lovec; wilder Westen Divji zahod; wie wild kot divje/divji; wild sein Kinder: divjati; wild sein auf biti (ves) divji/nor na; wild werden podivjati, figurativ popeniti; es wild treiben divjati; halb so wild saj ni tako hudo

will³ [wil]

1. prehodni glagol
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) willest
3. os. wills
zastarelo willeth [wíliɵ]
preteklik in pretekli deležnik willed [wild]
hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazati

God wills (ali willeth) it bog hoče to (tako)
he who wills success is half way to it kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol ima
willing and wishing are not the same hoteti in želeti je dvoje; pravno v oporoki določiti, voliti, zapustiti
she willed her money to a hospital svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)
the mesmerist wills his patient hipnotizêr vsili pacientu svojo voljo
to will o.s. into prisiliti se k

2. neprehodni glagol
hoteti, zahtevati, želeti, koprneti po

wise¹ [wáiz] samostalnik
(redko) način

in any wise kakorkoli, na kakršenkoli način
in no wise na noben način, nikakor
in solemn wise svečano, slovesno, na slovesen način
on this wise na ta način, tako
in some wise nekako

with [wið; wiɵ] predlog
s, z; proti; od; v družbi, pri, poleg; s pomočjo; skupaj z, istočasno; zaradi; od; v zvezi z, z ozirom na, pri; kljub, navzlic

I have no money with me nimam denarja pri sebi
away with you! poberi se! izgubi se!
with all my heart od srca rad
pale with fear bled od strahu
stiff with cold otrpel, trd od mraza
with all his money he is not happy kljub vsemu svojemu denarju on ni srečen
sick with bolan od
he is furious with me on je besen name
with God figurativno mrtev, v nebesih
with that nato, tedaj
she is with child ona je noseča
with young breja
with all his brains pri (kljub) vsej njegovi pameti
he is lying down with fever leži bolan zaradi mrzlice
to die with cancer umreti za rakom
to fight with courage pogumno se boriti
to tremble with fear tresti se od strahu
we parted with them ločili smo se od njih
to rise with sun vstati (skupaj, istočasno) s soncem
he lives with us on stanuje pri nas
she took her with her vzela jo je s seboj
leave it with me! prepustite to meni!
to be with s.o. on a point strinjati se s kom o neki točki
it is a habit with him to je pri njem navada
to be with it ameriško, pogovorno biti na tekočem (o čem)
vote with the Conservatives! glasujte (volite) za konservativce!
to walk with a stick hoditi s palico
what does he want with me? kaj hoče od mene?
it rests with you to decide odločitev je pri vas
it is not so with the drama v drami to ni tako
I can't leave with my mother so ill ne morem odpotovati, če mi je mati tako bolna
to weep with joy jokati od veselja

wollen² (ich will, wollte, habe gewollt)

1. hoteti (ich will hočem, ich will nicht nočem); ohne es zu wollen ne da bi hotel; jemandem etwas wollen hoteti komu kaj (hudega, kaj prizadejati); das will mir nicht schmecken ne gre mi in ne gre; die Arbeit will nicht vorwärts delo ne gre in ne gre

2. trditi da, (er will krank gewesen sein trdi, da je bil bolan; er will wissen, [daß...] dass..., trdi, da ve ...)

3. in Fragen ali...? (wollen wir wetten? ali greva stavit? wollen wir gehen?: (ali) gremo?); Willst du antworten? Ali boš odgovoril (ali ne)!

4. dostikrat stoji namesto navadnega futura: wir wollen sehen bomo videli; ich will lieber ... raje bom ...; wir wollen jetzt beschreiben opisali bomo, naj zdaj opišemo

5. treba je (das will überlegt werden to je treba premisliti, das will gelernt werden to se je treba naučiti)

6. kot vljudna prošnja: die Staatsanwaltschaft wolle ... prosimo tožilstvo, da ... hier ist nichts zu wollen tu ni kaj; ich will nichts gesagt haben nič nisem rekel; das will ich meinen vsekakor je tako

wonder² [wʌ́ndə] neprehodni glagol
(za)čuditi se (at, about s.th. čemu)
razmišljati (o čem), hoteti vedeti, biti radoveden, spraševati se

I wondered about this to mi je padlo v oči
I wonder what time it is koliko utegne biti ura? bogve koliko je ura?
I don't wonder at it to me ne preseneča
that's not to be wondered at ni se čemu čuditi
I wonder why rad bi vedel zakaj
Oh! I just wondered! O, nič! kar takó, samo vpraševal sem se
I wonder who said it rad bi vedel (sprašujem se, bogve), kdo je to rekel
Is that true? -- I wonder. Je to res? -- Bogve.
I wonder at you čudim se ti (vam)
I wondered about his knowledge čudil sem se njegovemu znanju
well, I wonder no, ne vem (prav)
I have often wondered what would happen if... često sem se spraševal, kaj bi se zgodilo, če...

worth¹ [wə:ɵ] pridevnik
vreden; veljaven

for all one is worth pogovorno kolikor kdo (z)more, po najboljših močeh
worth doing vreden, da se naredi
not worth reading nevreden branja
what is he worth? kolikšno premoženje ima?
he is worth a million on je milijonar
he is worth £ 1000 a year on ima 1000 funtov dohodkov na leto
worth the money (price) vreden denarja (cene), ne predrag
not worth a curse (ali a damn; ali a penny) piškavega groša (prebite pare) ne vreden
worth the trouble vreden truda
worth mentioning omembe vreden
to be worth it; pogovorno, to be worth while biti vreden truda, izplačati se
the game is not worth the candle ta stvar se ne izplača
it is not worth much to ni drago
to be not worth one's salt nič ne biti vreden, biti popolnoma brez vrednosti
take it for what it is worth vzemi to táko, kot je
I tell you the news for what it is worth povem vam novico brez vsakega jamstva (kot sem jo pač slišal)
he pulled for all he was worth vlekel je, kar je le mogel (na vso moč)
we worked hard but it was worth it trdo smo delali, a se je izplačalo

Xanthos² (Xanthus) -ī, m (Ξάνϑος) Ksánt

I.

1. reka v Troadi (= Scamander, gl. to besedo): V., O., Plin.

2. rečica v Epiru (tako jo imenuje Helen): V.

3. reka v Likiji, izvirajoča na Tavr(os)u (zdaj Koca Çayi): V., H., O., Mel., Plin.

4. ob tej reki stoječe mesto: Ps.-V. (Culex), Plin. —

II. grško moško ime

1. eden izmed 50 Egiptovih (Ajgiptovih) sinov: Hyg.

2. likijski zgodovinopisec: Plin.

y [i] adverbe tam; tja; v tem, v to

j'y vais grem tja
j'y pense mislim na to
madame n'y est pas gospe ni doma
je n'y suis (chez moi) pour personne za nikogar me ni doma, nikogar ne sprejmem
j'y suis (sedaj) razumem
tu n'y es pas ti tega ne razumeš, motiš se
nous y sommes? (je) jasno?
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
s'y entendre, s'y connaître razumeti se, spoznati se na to
y compris vštevši
il y a trois mois pred tremi meseci
je n'y suis pour rien jaz pri tem nimam nobenega posla
ça y est! (familier) tako, to je narejeno! gotovo! zdaj smo pa tam!

ya že; takoj; končno (enkrat); drugikrat; ravno, pač, vsaj; seveda

ya entiendo že razumem, seveda
ya no, no ya ne več; ne le
ya no puedo ne morem več
ya muy poco (zdaj) le še malo
ya apenas komaj še
desde ya se lo prometo obljubljam Vam že zdaj
¡ya! (fam) da, a da! že razumem! tako je! seveda!
¡ya está! stvar je opravljena! konec!
¡ya va! je že prav! prav! se strinjam!
ya que ker; čeprav; če
si ya če le; s pogojem da
ya..., ya... ali ... ali, zdaj ... zdaj

yacer (1. pres: yazgo, yasco, yago) ležati; biti, nahajati se

aquí yace... tukaj počiva ... (nagrobni napis)
quien mala cama hace, en ella se yace kakor si boš postlal, tako boš spal

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zabít nailed, riveted, rammed; figurativno (neumen) silly, crass, stupid, thick; slow-witted

zabít kraj a solitary (ali out-of-the-way) place
nisem tako zabít (figurativno) I am not such a fool

zabušavati glagol
neformalno (izogibati se delu) ▸ lóg [óráról, munkából] ▸ lustálkodik, lopja a napot
Ni hotel jamrati, da ne bi rekli, da zabušava. ▸ Nem akart panaszkodni, nehogy azt mondják, hogy lustálkodik.
V reprezentanci ni tako kot klubih, kjer vedno nekdo zabušava. ▸ A válogatottban nem úgy van, mint a klubokban, ahol mindig lóg valaki.
Za dober rezultat je najpomembneje, da prejšnja leta pridno delaš, da ne zabušavaš in to se zelo pozna pri maturi. ▸ A jó eredményhez az a legfontosabb, hogy az évek alatt keményen dolgozz, ne lógj, és ez nagyon meglátszik majd az érettségin.

začúden astonished; amazed; surprised

bolj začúden kot prestrašen more surprised than frightened
biti začúden to be astonished (at), to be amazed (at), to be surprised, to wonder (at, about)
bil sem začúden, da me ne pozna I was surprised he did not know me
bil sem močnó začúden I was struck with wonder, I was lost in astonishment, I was amazed
bil je zelo začúden, ko me je videl he was astonished to see me
ne bodi tako začúden! don't put on that look of surprise!

zagágati (-am) perf.

1. starnazzare, schiamazzare (dell'oca)

2. pog. dire

3. pog. pren. andare in malora:
če se bo tako nadaljevalo, bomo kmalu zagagali di questo passo andremo presto in malora

zàklēti zakùnēm, zakùni, zàklēh zȁklē, zȁkleo zȁklēla, zȁklēt
I.
1. zapriseči: zakleti svjedoke, činovnika
2. zarotiti: zakleti koga čime; zakleti koga na samrti da mu čuva djecu
II. zakleti se
1. priseči: zakleti se na što; ne bih se smio zakleti
2. zarotiti se: sve se zaklelo protiv nas; zaklela se zemlja raju da se tajne sve saznaju nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito