Franja

Zadetki iskanja

  • šóla escuela f ; (poslopje) escuela f , casa f escuela ; (pouk) clase f

    diplomat stare šole un diplomático de la vieja escuela
    ne imeti šole (pouka) no tener clase
    jutri ne bo šole (pouka) mañana no hay clase
    hoditi, iti v šolo ir a la escuela, ir a clase
    iti skozi trdo šolo pasar por un duro aprendizaje
    izostati iz šole (od pouka) no asístir (no ir) a clase
    »špricati« šolo faltar a la clase, fam correr(se) la clase, hacer novillos
    dekliška šola escuela de niñas, (višja) colegio m de señoritas
    deška šola e. de niños
    državna šola e. nacional
    glasbena šola conservatorio m (de música)
    gozdarska šola e. de montes
    laična (konfesionalna) šola e. laical (confesional)
    letalska šola e. de aviación (ali de pilotes)
    nadaljevalna šola e. complementaria, e. de adultos
    obrtna šola e. industrial, (v Španiji) e. de oficialía y maestría industrial
    pedagoška visoka šola e. normal
    plavalna šola e. de natación
    plesna šola academia f de baile
    poljedelska šola e. de agricultura
    pomorska šola e. náutica (ali naval)
    osnovna šola e. (de enseñanza) primaria
    pomožna šola (za duševno zaostale) e. especial para retrasados mentales, e. de niños subnormales
    risarska šola e. de dibujo
    rudarska šola e. de minas
    slikarska šola e. de pintura
    srednja šola e. primaria superior, e. de secunda enseñanza
    strokovna šola e. profesional (ali especial)
    šoferska šola e. de conductores (ali de chóferes)
    trgovska šola e. de comercio
    šola za umetno obrt e. de artes decorativas
    večerna šola e. nocturna
    visoka šola e. superior, universidad f
    tehniška visoka šola e. superior técnica; e. politécnica
    vojaška šola e. militar, academia f militar
    zasebna šola e. privada, colegio m particular
    živinozdravniška visoka šola e. de veterinaria
  • šte|ti1 [é] (-jem) prešteti zählen, (jemandem etwas) vorzählen; (odštevati) auszählen
    šteti od ... do ... von ... bis ... zählen/durchzählen; tudi/zraven: mitzählen; pri nespečnosti: šteti ovce Schäfchen zählen
    figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
    ne zna šteti do tri er kann nicht bis drei zählen
    |
    figurativno (morati) šteti denarce (plačati) hinblättern (müssen)
  • štéti to count; to number; to reckon

    štéti do 50 to count up to 50
    štej od 20 do 50! count from 20 to 50!
    njegovi dnevi so šteti his days are numbered, pogovorno his number's up
    vojska, ki šteje 50.000 mož an army numbering fifty thousand
    štejem ga med svoje prijatelje I regard him as one of my friends
    šteto od jutri dalje reckoning from tomorrow
    videti je, kot da ne zna do 5 šteti he looks as if butter would not melt in his mounth
  • štiri ženski spol, srednji spol množina

    1. vier (štirje bratje vier Brüder, štiri sestre vier Schwestern, štiri polja vier Felder)

    2.
    koliko časa: štiri minute/ure/dni/tedne/mesece/leta vier/Minuten/Stunden/Tage/Wochen/Monate/Jahre
    v štirih dneh/mesecih in vier Tagen/Monaten
    štiri in pol viereinhalb
    bilo nas je štiri wir waren zu viert
    čez štiri dni heute in vier Tagen, heute über vier Tage
    po štiri je vier, ljudi: zu viert
    na/vsaka štiri leta/vsake štiri mesece/tedne/dni vierjährlich/viermonatlich/vierwöchentlich/viertäglich
    v štirih knjigah in vier Bänden
    trajajoč štiri leta/mesece/dni vierjährig, viermonatig, viertägig
    ura: ob štirih um vier, um vier Uhr
    deliti na štiri dele vierteilen
    moleti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
    pogon na štiri kolesa tehnika der Vierradantrieb, Allradantrieb
    razdeliti na štiri dele vierteln, vierteilen, vieren
    razdeljen na štiri dele viergeteilt, gevierteilt, geviert
    figurativno tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
    konferenca štirih velesil die Viermächtekonferenz
    problem štirih barv das Vierfarbenproblem
    med štirimi očmi unter vier Augen
    pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
    po vseh štirih auf allen vieren
    v štirih zvezkih vierbändig
    s štirimi konji vierspännig
    s štirimi sedeži viersitzig
    s štirimi strunami glasba viersaitig
    s štirimi vrati viertürig
    model s štirimi vrati der Viertürer
    s štirimi zvezdicami Viersterne-
    s štirimi stavki glasba viersätzig
    z vsemi štirimi mit allen vieren
    braniti se z vsemi štirimi sich mit Handen und Füßen wehren
  • štíri quatre

    ob štirih à quatre heures
    ob pol štirih à trois heures et demi(e)
    med štirimi očmi entre quatre yeux, en tête à tête
    hoditi po vseh štirih marcher à quatre pattes
    stegniti vse štiri od sebe s'étendre de tout son long; s'écrouler, s'affaler épuisé
  • štíri (-ih) numer. quattro:
    dva krat dva je štiri due per due fa quattro
    ura je štiri sono le quattro
    igrati v štirih giocare in quattro
    korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
    brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
    komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
    štirje letni časi le quattro stagioni
    astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
    hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
    pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
    pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
    pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
    pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
    na vse štiri vetrove ai quattro venti
    rel. štiri poslednje reči i novissimi
    filoz. štirje elementi i quattro elementi
  • štíri cuatro

    ob štirih a las cuatro
    ob pol štirih a las tres y media
    med štirimi očmi a solas
    po vseh štirih se plaziti andar a gatas (ali a cuatro patas)
    stegniti vse štiri od sebe desperezarse
  • štolnína (-e) f rel. spettanza:
    štolnina od pogreba, od poroke spettanza per il funerale, per il matrimonio
  • študijska smer stalna zveza
    (o študiju) ▸ tanulmányi szak
    Stroški študija so, kot na drugih fakultetah, odvisni od študijske smeri. ▸ A többi karhoz hasonlóan a képzési költségek tanulmányi szakonként eltérőek.
  • šuméti (-ím) imperf.

    1. sussurrare, mormorare, scrosciare, frusciare; crepitare:
    veje šumijo v vetru i rami scrosciano al vento
    svila šumi la seta fruscia
    slap šumi v kotanjo la cascata scroscia precipitando nella conca

    2. čeb. ronzare (di ape)

    3. brusire:
    množica v dvorani je šumela il pubblico in sala brusiva

    4. impers. suonare:
    šumeti v ušesih suonare nelle orecchie
    v glavi mu šumi od bučne glasbe ha la testa rintronata dal fragore della musica
  • tá, tó pl

    tí, té, tá this, pl these; that, pl those
    tale this one, this here
    vse to all this
    to in ono this and that
    g. Ta-in-Ta Mr. So-and-so
    medtem, med tem časom in the meantime
    pred tem before this
    po tem after this
    v tem primeru in that case
    to jutro (davi) this morning
    to pot (tokrat) edino this once
    v tej (naši) deželi in this land (of ours)
    kljub vsemu temu for all that
    te dni enkrat one of these days
    zlasti to, predvsem to this above all
    to se pravi that is to say
    ta tvoja knjiga this book of yours
    vaše pismo od 13. t.m. your letter of 13th inst. (= instant)
    ni mi za to I am not keen on this (ali that, it)
    mnogo mi je na tem, da... I am particularly keen that...
    tega ne vem I don't know that
    to je moj brat this is my brother
    to so moji otroci these are my children
    govoriti o tem in onem, o vsem mogočem to talk about this, that and the other
    od tega je minulo že 10 let 10 years have passed since that time
    vzemi to knjigo, ne one! take this book, not that one!
  • (pridevniško) ce (pred samoglasnikom cet), cette , množina ces ; (samostalniško) celui-ci, celle-ci , množina ceux-ci, celles-ci

    to ceci, cela, familiarno ça
    to in ono ceci et cela
    govorili smo o tem in onem nous avons parlé de choses et d'autres
    enkrat ta, enkrat oni tantôt l'un, tantôt l'autre
    v tem letu (dans) cette année
    od tega je več let il y a de cela plusieurs années
    zaradi tega à cause de cela, pour cette raison
    ta hiša ima pet sob, ona štiri cette maison-ci a cinq pièces, celle-là quatre
    poznam te ljudi je connais ces gens
    to je, tj. c'est-à-dire
  • tablet|a [é] ženski spol (-e …) medicina die Tablette, die Pille (kontracepcijska Antibabypille, odvajalna Abführpille, aspirina Aspirintablette, proti bolečinam Schmerztablette, za glavobol Kopfschmerztablette, za grlo Halstablette, uspavalna Schlaftablette, vitaminska Vitamintablette, Vitaminpille)
    odvisen od tablet tablettensüchtig, tablettenabhängig
    steklenička s tabletami das Tablettenröhrchen
    delati tablete Pillen drehen
    v obliki tablete in Tablettenform
  • tájati (-am)

    A) imperf.

    1. sciogliere:
    sonce taja led il sole scioglie il ghiaccio

    2. sgelare:
    tajati zamrznjena živila sgelare cibi congelati

    B) tájati se (-am se) imperf. refl.

    1. sgelarsi, sghiacciarsi, sciogliersi

    2. pren. andare in solluchero, essere soddisfatto:
    tajati se od blaženosti andare in solluchero, in brodo di giuggiole
    pri vinu se je začel tajati dopo un paio di bicchieri di vino si fece loquace, abbordabile
  • takrat

    1. prej: damals, zu jener Zeit
    od takrat seitdem, seither
    prav takrat ebendann

    2.
    takrat in takrat zu der und der Zeit

    3.
    takrat ko (gerade) als
  • tákrat at that time, at that period; then

    do tákrat till then, by then, by that time
    od tákrat from then
    tákrat sem bil v Italiji I was in Italy then
    si bil tákrat v Parizu? were you in Paris at that time?
    skušal bom priti nazaj do tákrat I shall try to be back by that time
  • taktírka batuta f

    orkester pod taktirko (od) ... orquesta f bajo la batuta (de)...
  • tále (tále tóle)

    A) pron. (ta) questi, questa; costui, costei (pl. costoro):
    tale mi že ne bo ukazoval non mi faccio certo comandare da costui
    tole je pa ključ od stanovanja questa è la chiave dell'appartamento

    B) tále (tále tóle) adj. questo, questa; codesto, codesta:
    pišem s temle pisalnim strojem scrivo con questa macchina (da scrivere)
    v tejle hiši sem jaz gospodar in questa casa comando io, qui comando io
  • tam

    1. dort
    od tam von dort, von dort aus, von dort her
    tu X, tam Y hier X, dort Y

    2.
    prav tam daselbst, pri citatih: ebenda (ebd.)

    3.
    tam spodaj/zgoraj/zadaj/ spredaj dort unten/oben/hinten/vorne
    dort- (pri njih dortzulande, ostati [dortbleiben] dort bleiben)

    4.
    tam in tam an dem und dem Ort

    5.
    tam (nekje) (nekako) irgendwo
    |
    tu in tam hin und wieder
    figurativno tam, kjer ni muh wo der Pfeffer wächst
    zdaj smo pa tam nun haben wir das Nachsehen
  • tám allí, allá ; (pri ogovorjenem) ahí

    tam gori allí arriba
    od tam de allí (ali allá ali ahí)
    tu pa tam aquí y allá, (časovno) a veces, de vez en cuando