Franja

ženskin pridevnik
(o ženski) ▸ nőiV ženskine oči so privrele solze. ▸ kontrastivno zanimivo Könnyek gyűltek a nő szemébe.
Zaskrbljeno je pogledoval naokoli, vendar se je vljudno odzval ženskinemu vabilu, naj sede. ▸ kontrastivno zanimivo Gondterhelten nézett körbe, de udvariasan elfogadta a nő invitálását, hogy foglaljon helyet.

žív vivo; viviente ; (živahen) vivaz

živi jeziki lenguas f pl vivas
živa meja seto m vivo
živa skala piedra f viva
žive slike cuadros m pl vivos (ali plásticos)
živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
živa teža peso m en vivo
vse svoje žive dni (durante) toda su vida
živi in mrtvi los vivos y los muertos
dokler bom živ hasta mi muerte
ne bo več dolgo živ ya no vivirá mucho
ostati živ (pri življenju) quedar con vida, sobrevivir
on je živ portret mojega očeta es el vivo retrato de mi padre
biti živ sežgan (pokopan) ser quemado (enterrado) vivo
žive duše ni bilo videti no se veía alma viviente
ne prideš mu do živega fam no hay por dónde echarle mano
v mestu je vse živo ljudi la ciudad hierve de gente
prodati živo (govedo) vender en vivo
zadeti v živo (fig) herir en lo vivo
roditi žive mladiče ser vivíparo
rodeč žive mladiče (zool) vivíparo

živéti to live, to be alive; to exist, to subsist; to be

ali ona še živi? is she still alive?
dolgo naj živi! long may he (oziroma she) live!
živéti dvojno življenje to live a double life
živéti od svojega kapitala to live off one's capital
živéti v odmaknjenosti to lead a retired life
živéti od zraka (figurativno) to live on air
živéti po svojih načelih to live up to one's principles
živéti od svoje plače, od svojih dohodkov to live on one's earnings, on one's income
živéti od sadja to live on fruit
živéti na tuj račun to sponge on others, (pogovorno) to free-load, biblija to eat the bread of idleness
živéti preko svojih sredstev, dohodkov to live beyond one's means (ali income)
živéti v mejah svojih sredstev, dohodkov to live within one's income
živéti od slikanja to live by painting
živéti kot ptiček na veji pogovorno to live the life of Riley, to have it made
živéti razkošno to live the high life, to live in style
živéti udobno to live comfortably, to keep a good table
živéti kot zajec v detelji (figurativno, v obilju) to live in clover
živéti iz rok v usta to live from hand to mouth, to be living a hand-to-mouth existence
živéti sam zase to live by oneself, to keep to oneself
živéti od pridelkov svojega vrta to subsist on the produce of one's garden
živéti od dela svojih rok to live by the labour of one's hands
živéti od svojega zaslužka to live on one's earnings
brezskrbno živéti to lead a carefree existence
tu se dobro živi! it is a good life here!
bedno živéti to lead a miserable existence, to be just (ali barely) keeping body and soul together, to keep the wolf from the door
dolgo živéti to live to (ali to reach) a great age, to live to be old
sloni dolgo živijo elephants live a long time
skromno živéti to live in a small way
razkošno živijo they lead a life of luxury
težkó živéti to manage to make a livelihood
ne imeti od česa živéti not to have enough to live on
rajši živimo na deželi kot v mestu we prefer living in the country to living in town
z njim se ne da živéti (figurativno) there is no living with him, pogovorno he's impossible
človek se uči, dokler živi live and learn!
živéti in pustiti, dati živéti to live and let live

živéti vivir; existir; dar señales de vida ; (stanovati) vivir, residir

živeti naprej seguir viviendo, subsistir
živeti skupaj z convivir con
živeti udobno (od miloščine, od zraka, v divjem zakonu) vivir a su gusto (de caridad, del aire, amancebado)
brezskrbno, tjavdan živeti vivir despreocupado
razvratno živeti vivir licenciosamente
živeti sam zase, v osamljenosti vivir retirado
bedno živeti vivir miserablemente (ali en estrechez), vegetar, fam ir tirando
on živi v Kranju vive en Kranj
živeti v tujini vivir en el extranjero
živeti za kaj entregarse por entero a a/c
dobro živeti darse buena vida
znati živeti saber vivir
živeti od rok do ust vivir al día
živeti v upanju, da ... vivir en la esperanza de que (futur)
on ne bo več dolgo živel ya no vivirá mucho, sus días están contados
mirno živeti vivir en paz (ali pacíficamente)
razkošno živeti vivir a lo grande
samo enkrat se živi no se vive más que una vez
dokler je živel moj oče viviendo mi padre

življênje vida f ; manera f (ali modo m) de vivir; existencia f ; género m de vida ; fig animación f

življenje na deželi, na kmetih vida del campo (ali campestre), vida rústica
nomadsko življenje vida nómada
čustveno (družinsko, pasje, zasebno, večno) življenje vida afectiva (familiar, de perro, privada, eterna)
razkošno življenje vida regalada, buena (ali gran) vida
dolgo življenje longevidad f, larga vida
golo življenje nada más que la vida, la vida y nada más
denar ali življenje! ¡la bolsa o la vida!
boj na življenje in smrt lucha f a vida o muerte
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
nikoli v (mojem) življenju jamás en mi vida
vzet iz življenja tomado del natural, tomado de la vida real
biti pri življenju estar con vida, estar vivo, vivir
biti na nitki z življenjem tener la vida en un hilo
biti nezmožen življenja no tener vida
imeti bedno življenje, s težavo se prebijati skozi življenje arrastrar una vida llena de privaciones, ir viviendo, fam ir tirando
imeti dobro življenje darse buena vida
življenje bi dal, da bi vedel, če ... daría qualquier cosa por saber si...
črpati, vzeti iz življenja tomar del natural
nobenega znaka življenja ne dati od sebe no dar señales de vida
imeti (kot mačka) žilavo življenje tener siete vidas (como los gatos)
dati svoje življenje za dar la vida por
ostati pri življenju quedar con vida, sobrevivir, escapar a la muerte, salvarse
izgubiti življenje perder la vida, perecer
po nepotrebnem si oteževati življenje complicarse la vida innecesariamente
razkošno življenje imeti darse la gran vida, vivir a lo grande
plačati s svojim življenjem pagar con la vida
pustiti pri življenju dejar con vida
dragó prodati svoje življenje vender (bien) cara su vida
poklicati v življenje crear, fundar, organizar, volver a vida
prinesti življenje čemu dar animación a (ali animar) a/c
podariti življenje (pomilostiti) perdonar la vida, voj dar cuartel, (roditi otroka) dar a luz (una criatura)
rešiti komu življenje salvar la vida a alg
streči komu po življenju atentar contra la vida de alg
stopiti v življenje nacer, dar los primeros pasos en la vida
služiti si življenje (kruh) ganar(se) la vida
staviti življenje na kocko, zaigrati življenje llevar la vida jugada
tvegati svoje življenje arriesgar la vida
vzeti komu življenje quitar la vida a alg
vzeti si življenje matarse, quitarse la vida, suicidarse
vrniti koga v življenje volver a alg a la vida
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl en mi vida no he visto cosa igual
uživati življenje gozar de la vida
oditi v boljše življenje (umreti) pasar a mejor vida
zagreniti komu življenje amargar la vida a alg
zbuditi k novemu življenju resucitar; hacer revivir
zbuditi se k novemu življenju resucitar, renacer
živeti svetniško življenje (fig) hacer una vida de santo
žrtvovati svoje življenje dar (ali sacrificar ali poner) la vida (za por)

žláhta relatives pl

ožja (daljna) žláht near (distant) relation
sem v žláhti z njim he is a relative of mine
ni v žláhti z menoj he is no relative of mine
je on v žláhti s teboj? is he a relative of yours?

žŕtev (nesreče, zločina, prevare) victim; prey, dupe, sufferer; sacrifice; martyr; offering, oblation

za vsako žŕtev at any sacrifice
pripravljen za žŕtve ready (ali willing) to make sacrifices
največja žŕtev (= smrt) za domovino the supreme sacrifice
žŕtev nesreče (potresa, kuge) victim of an accident (of an earthquake, of a plague)
vojna žŕtev victim of war
žŕtev razmer victim of circumstances
žŕtev svojega stremuštva victim of one's ambition
spravna žŕtev expiatory victim
žŕtev česa (a) prey to, (a) victim of
darovana žŕtev sacrificial victim
nobene žŕtve se ne bati to shrink from no sacrifice
to je zame velika žŕtev this is a great sacrifice for me
nobenih žŕtev mi ni žal I don't mind making any sacrifice, there is no sacrifice I would not make
biti žŕtev sleparja to be the victim of a con-man (ali a con-man's victim)
padel je kot žŕtev nesreče he was a casualty in an accident
postati žŕtev to fall (a) prey to (ali (a) victim of)

žŕtev sacrificio m ; poet holocausto m ; (oseba, žival) víctima f

doprinesti žrtev za hacer un sacriflcio por
naložiti žrtev imponer un sacrificio
biti žrtev, postati žrtev ser víctima (intrige de una intriga)
bilo je 50 žrtev hubo 50 víctimas
pripravljenost za žrtve disposición f a hacer sacrificios
nobenih žrtev se ne bati (ustrašiti) no omitir sacrificios

žvrklja samostalnik
1. (rastlina) ▸ parlagfű
Enoletnica, slovensko poimenovana žvrklja, uspeva predvsem na golih površinah. ▸ A Szlovéniában parlagfű néven ismert egynyári növény főleg a csupasz talajon nő.
Sopomenke: ambrozija

2. (kuharski pripomoček) ▸ habaró, habverő
Žvrkljamo z žvrkljo ali šibo. ▸ Habaróval vagy pálcával habarunk.

ἀμᾰθία, ἡ (ἀμαθής) nevednost, neizvedenost, nespamet(no vedenje), nerodnost, neizobraženost, τινός v čem.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

δεῦρο, ep. δεύρω, v pl. ep. poet. δεῦτε; adv. I. krajevno: 1. a) pri glagolih premikanja sem, semkaj, sem-le; δεῦρ' ἴθι pojdi sem; δεῦτ' ἴομεν; b) pri glagolih mirovanja: tukaj, δεῦρο πάρεστι ὅδε prišel je semkaj in je sedaj tukaj; μέχρι δεῦρο τοῦ λόγου do te točke govora; καί μοι δεῦρο εἰπέ hajdi (pridi sem in) povej! 2. dalje pomeni navadno izpodbujanje hajdi (-iva, -ita, -imo, -ite), na noge, no, nuj (-va, -te). II. časovno: doslej, dosedaj.

δή (gl. δέ) veznik 1. časovno (= ἤδη) a) že, πάλαι δή že zdavnaj, δὴ γάρ kajti že, καὶ δή tudi že, δή ποτε že enkrat; b) ravno, zdaj (pa), pravkar, δὴ τότε ravno tedaj, νῦν δή ravno sedaj; c) takoj, nemudoma; d) šele, νῦν δή = sedaj šele, δή ποτε vendar enkrat. 2. a) poudarja predstoječo besedo: seveda, kajpada, (za)res, gotovo, pač, ὅτι δή ker pač, καὶ δή zares, in celo, in na primer, οὐ δή gotovo ne, zares ne, εἰ δή če res, οὐ γὰρ δή kajti gotovo ne, καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, povrh pa še, δὲ καὶ δή pa že celo, τὲ … καὶ δή kakor … tako zlasti tudi; b) ravno, σὺ δή ravno ti; c) celo, prav, τότε δή prav tedaj; d) pri izpodbujanju: vendar, no, samo, λέγε δή povej no (vendar), μὴ δὴ ἔλπεο samo ne upaj, εἰ γὰρ δή da bi vendar; e) pri adi. in pron. πολὺς δή marsikateri, μόνος δή popolnoma sam. 3. sklepa ali povzema torej, namreč, zato, potemtakem, οὕτως δή kakor rečeno, ἄγε δή daj torej.

ἐγώ [Et. lat. ego, slov. jaz (star. az), nem. ich (got. ik). – ἐγῷδα = ἐγὼ οἶδα, ἐγῷμαι = ἐγὼ οἶμαι, κἀγώ = καὶ ἐγώ, dor. ep. ἐγών, gen. ἐμοῦ, ep. ἐμέο, ἐμεῖο, ἐμεῦ, ἐμέθεν, enkl. μου, ep. μευ (gl. ἐμοὔστι, μοὐστί, τοὐμοῦ = ἐμοῦ ἐστι, τοῦ ἐμοῦ); – dat. ἐμοί, enkl. μοι, μ'; – acc. ἐμέ, enkl. με, μ'; – dual. νώ, νώι, νώιν, gen. dat. νῷν, νῶιν; acc. νώ, νῶι, – pl. nom. ἡμεῖς, ion. ἡμέες, ajol. ἄμμες; gen. ἡμῶν, ep. ion. ἡμέων, ep. ἡμείων, dor. ἁμῶν; dat. ἡμῖν, ep. ἧμιν, ἡμίν, ajol. ἄμμιν, ἤμιν; acc. ἡμᾶς, ep. ion. ἡμέας, ep. ἡμέας, ἥμεας, ἧμας, ajol. ἄμμε] jaz, mene itd.; ἐξ ἐμεῦ iz moje hiše, τί ἐμοί; kaj meni to mar? NT.

εἶμι [Et. idevr. éimi, kor. ei, slov. i-ti, i-dem. – Obl. at. praes. ind.: εἶμι, εἶ, εἶσι(ν), ἴτον, ἴμεν, ἴτε, ἴασι(ν); cj. ἴω, ἴῃς itd., opt. ἴοιμι, ἴοις, imper. ἴθι, ἴτω, ἴτε, ἰόντων (ἴτων, ἴτωσαν), inf. ἰέναι, pt. ἰών, ἰοῦσα, ἰόν; impf. ᾖα, ᾔεις in ᾔεισθα, ᾔει(ν), ᾖτον itd., 3 pl. ᾖσαν, ᾔεσαν, adi. verb. ἰτέον – ep. praes. ind. 2 s. εἶς, εἶσθα cj. 2 s. ἴῃσθα, 3 s. ἴῃσιν, 1 pl. ἴομεν, opt. ἰείην, inf. ἴμ(μ)εναι; impf. 1 sg. ἤια, ἤιον, 2 sg. ἤιες, ἴες, 3 sg. ἤιε(ν), ᾖε(ν), ἴε(ν), 3 du. ᾐείτην, ᾔτην, ἴτην, 1 pl. ᾔειμεν, ᾔομεν, 3 pl. ἤισαν, ᾔεσαν, ἤιον, ἴσαν, fut. εἴσομαι, aor. εἰσάμην, ἐεισάμην]. Ind. prez. ima v prozi vedno fut. pomen; v prez. ga nadomestuje ἔρχομαι (druge prez. oblike imajo prez. pomen, razen pt. in inf., ki imata tudi fut.pomen) 1. a) grem, pojdem, stopim; potoval bom, korakal bom; popeljem se, poletim; b) odidem, odpotujem, prodrem, pridem, dospem; vrnem se. – Veže se α.) z acc. οἴκους domov, ὁδόν po poti, ἄδικον ὁδόν po poti krivice, τὸ μέσον τοῦ οὐρανοῦ prestopim, prekoračim; β.) z gen. χροός predrem skozi kožo, πεδίοιο hodim po ravnini; γ.) z inf. ali part. fut. začnem, nameravam, hočem, ἤιε αἰνέων začel je hvaliti, εἶμι λέξων takoj hočem povedati; δ.) ἴθι pri vzpodbudi: daj, nuj, no, torej; ε.) s predlogi: διὰ φιλίας občujem prijateljsko, διὰ παντὸς πολέμου vojskujem se z vsemi sredstvi, na vse načine, εἰς χεῖράς τινι spoprimem se s kom, εἰς τὰ παραγγελλόμενα pokoren sem poveljem, ἐς συμμαχίαν pristopim zavezi, εἰς Ἀίδαο umrem, εἰς λόγους začnem s kom pogovor, ἐπὶ πόλιν napadem. 2. minem, potečem (o času), razširim se φάτις, dospem (o govorici), zadonim, razlegam se (o glasu), izidem se ἡ μοῖρα.

ναί zatrjevalna členica [Et. deblo no-; lat. ne, nae, zares, slov. ne-go] da, zares, v resnici, resnično; pri prisegah: ναὶ μὰ Δία resnično pri Zevsu, ναὶ δή da zares, seveda, ναὶ ναί da da; τὸ ναί da.

νάω, ναίω [Et. σναϝjω, lat. no, nare iz snō; nem. schneuzen (iz sneu-d-), gršk. νήχω, νῆσος, Νηρεύς, Νηιάς] tečem, poln sem česa τινί.

Νηρεύς, έως, ὁ [Et. sor. νήχω, νάω, lat. no, nare] Pontov in Gajin sin, njegove hčere so Νερεΐδες ali Νηρῇδες, αἱ.

νῶι, νώ [Et. idevr. nō, νωι iz νω + ϝι dve, lat. vī-ginti, dve desetici] midva, naju dva (acc.) νῶιν, νῷν naju dveh, nama dvema.

πορσῡ́νω [od πόρρω; fut. πορσυνέω, -νῶ, aor. ἐπόρσῡνα, pass. ἐπορσύνθην] 1. act. pripravljam, o-, preskrbujem, izvršujem, opravljam τὰ τοῦ θεοῦ; gospodarim κατὰ δώματα, dajem, podeljujem, λέχος pripravljam in delim s kom posteljo; prizadenem κακά, javljam μέγα πρᾶγμα; ὡς τὸ τοῦ ποταμοῦ ἐπορσύνετο ko je bila tako stvar z reko v redu. 2. med. pripravljam si kaj.