Franja

ambāgēs -is, f, v sg. le abl. ambāge, sicer le pl. ambagēs -um, f (ambi in agere)

1. obhod, obtek, hoja, hod, tek, bloditev: hos potius populos in dotem ambage remissā accipe O., multiformi haec (luna) ambage torsit ingenia contemplantium Plin. opazovalci so si belili glave zaradi njenega nepravilnega hoda, ibi complurium iumentorum multivii circuitus intorquebant molas ambage varia Ap., hordeum meum... ambagibus colonis proximis venditabat Ap.

2. konkr. ovinek, stranpot, spotje: Daedalus ipse dolos tecti ambagesque resolvit V. ali (Daedalus) limina flexum ducit in errorem variarum ambage viarum O. (o labirintu), quae (pars labyrinthi) itinerum ambages... continet Plin.

3. pren.
a) okoliš(enje), ovinkarjenje, prikrivanje, dolgoveznost, razblinjenost: quid opus me multas agere ambages? Pl. kaj bi okolišil (po ovinkih pripovedoval)? ambages mitte Pl., missis ambagibus H. brez okolišenja, cum mittere ambages dictator iuberet L., ne te longis ambagibus... morer H., non hic te... per ambages et longa exorsa tenebo V., praebuimus longis ambagibus aures O.
b) occ. α) dvoumnost, nejasnost, skrivnostnost, zagonetnost, nedoumljive besede, skrivnostni izreki (namigi, pomeni): horrendas canit ambages (Sybilla) V., obscurum verborum ambage novorum ter noviens carmen magico demurmurat ore (Circe) O., praecipitata iacebat (Sphinx), immemor ambagum vates obscura suarum O. svoje uganke, verum ambage remotā abdidit et dubio terruit ore virum O., Appio inter obscuras verborum ambages fata cecinit (Pythia) Val. Max., multa tegens ambage canebat Lucan., Sexto ubi quid vellet parens quidve praeciperet tacitis ambagibus, patuit L. s skrivnostnimi, prispodobnimi namigi, Tarquinius Superbus... illud responsum hac facti ambage reddidit Plin., ferebatur Germanico per ambages, ut mos oraculis, maturum exitium cecinisse T. v skrivnostnih namigih, redditum oraculum: quaererent sedem caecorum terris adversum: eā ambage Chalcedonii monstrabantur T., nec quisquam id (malum) prior imperatore ipso sensit, magna civitatis ambage Plin. mestu v veliko uganko, aureum baculum... tulisse donum Apollini dicitur, per ambages effigiem ingenii sui L. tako rekoč. β) zvijače, prazni izgovori, pretveze: si... falsi positis ambagibus oris vera loqui sinitis O. brez ovinkov lažnih ust, na vsa usta, ambages fallendae fidei exquirere L., cum adversus id quoque misceri ambages cerneret L.

ambiō -īre -īvī in -iī -ītum (ambi in īre)

1. obiti, obhoditi (obhajati), iti, hoditi okrog česa: ut terram lunae cursus proxime ambiret Ci., curru... ambibat Siculae cautus fundamina terrae O., iubet a civibus urbem ambiri Lucan.; occ. (izogibajoč se) obiti (obhajati): deviis... itineribus ambiens patriam et declinans T.

2. pren.
a) obdajati, obtekati, obkrožati: undique ambientibus ramis Cu., insula, quam amnis Euphrates ambiebat Vell., muros... mare ambiebat Cu., silvas profunda palus ambibat T., porticūs, quīs templum ambiebatur T., densa circumstantium corona... iudicium multiplici circulo ambibat Plin. iun.
b) obda(ja)ti, obrobiti (obrobljati) kaj s čim: plagis silvas O., propriis quaeque domus muris ambiretur T. vsaka hiša naj bi imela krog in krog svoje zidovje, clipei oras ambiit auro V., vallum armis ambire T. z oboroženci obdati; pren.: insidiis quid nunc fallacibus ambit? Val. Fl. omrežuje.

3. (proseč) okrog (mnogih) hoditi, (več oseb) prositi = proseč obiti (obhajati), prositi jih česa, poprositi, zaprositi jih česa; abs.: vicatim ambire Ci. ep.; z acc. personae singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne... S., ambierat Venus superos O., amb. amicos Ter. priliznjeno muzati se okoli prijateljev, amicos per reges Lamp.; z acc. rei (česa): palmam histrionibus Pl.; z ad: ad id, quod agi videbatur, ambientes L. za dosego tega, da bi dosegli to; s finalnim stavkom: Suet.; occ.
a) (o kandidatih za častne službe, ki so hodili od meščana do meščana in ga prosili za glas) prositi za glas, potegovati se za kako častno službo, prositi zanjo, iskati jo, priporočati se (potegovati, poganjati) se zanjo; abs.: virtute ambire oportet, non fautoribus Pl., quod si comitia placet in senatu habere, petamus, ambiamus! Ci., vetustate familiae fretum non valde ambiendum putare Ci., ego ambio, ego periclitor Plin. iun.; z acc. personae: ab eo, qui populum candidatus circumit, ambit Varr.; v pass. z nom. personae: (populus) facit eos (magistratūs), a quibus est maxime ambitus Ci., cives... mandant imperia, magistratūs, ambiuntur, rogantur Ci.; z acc. službe: quasi magistratum sibi ambiverit Pl.
b) obrniti (obračati) se na kakega posameznika, s prošnjo obrniti se nanj, prositi ga, poprositi, zaprositi ga: quo nunc reginam ambire furentem audeat affatu? s kakšnimi prijaznimi besedami bližati se... kraljici, te (Fortunam) pauper ambit sollicita prece ruris colonus H. tebi se bliža z živo prošnjo, ille unus ambiri, coli T. okoli njega edinega se vse gnete, njega edinega vse čisla, conubiis ambire Latinum V. obsipati Latina z ženitnimi ponudbami, prositi za njegovo hčer, exceptis... paucis, qui... ob nobilitatem plurimis nuptiis ambiuntur T. ki jih zaradi njihovega plemstva z vseh strani obsipajo z ženitnimi ponudbami; z ad: ambiendum mihi fuit ad angelos? qua prece? Aug.; s finalnim stavkom: ambite, ut perveniatis ad eam Aug.; z inf.: donec... ambiretur consulatum accipere T., ambissent laudare diem Stat. bi si bili kot čast izprosili. — Od tod adv. pt. pr. ambienter prizadevno, vneto: Sid., Cass.

Opomba: Ambiō je sicer sestavljenka glagola eō, īre; toda klas. se v oblikah ambīs, ambit, ambīmus, ambīre nalično sprega pravilno po 4. konjugaciji: le impf. ambībat je posamič (poleg obl. ambiēbat) pri: L., O., T., Plin. iun., toda le, kadar se rabi glagol v osnovnem pomenu.

ambitiōsus 3, adv. -ē (ambitiō) „ki zelo rad hodi okoli“, od tod

1. ki stalno hodi (teka) sem ter tja, objemajoč, ovijajoč (se): Iordanes... amnis amoenus et... ambitiosus Plin. sem ter tja (vijugasto) tekoč, Damalis... lascivis hederis ambitiosior H. trdneje se ovijajoča kakor..., ambitiosa recidet ornamenta H. bujno se vzpenjajoče.

2. ki se vneto poteguje za častne službe, dostojanstva, ki se poganja (si prizadeva) zanje: omitto, quae perferant... ambitiosi honoris causā Ci.; pesn.: pro nostris ut sis ambitiosa malis O. da mi boš prizadevna za dosego milosti.

3. pren.
a) ki hlepi po priljubljenosti (naklonjenosti), ki si prizadeva za priljubljenost (naklonjenost, milost), od tod tudi obziren, dobrikav, pristranski: qui ita sit ambitiosus, ut omnes vos nosque cotidie persalutet Ci., dux indulgens ambitiosusque L., rogationes Ci. prošnje iz sebičnih namenov, ars Plin. (o zdravilstvu), imperium T., preces T. dobrikave, sententiae Suet. izrečene iz ugodnosti in pristranosti; ambitiosus ad populares Iust. ki hlepi po priljubljenosti pri rojakih; od tod sploh hlepeč po čem, ki si prizadeva za kaj: Musa nec in plausūs ambitiosa mea est O. ne hlepi po pohvali (priznavanju), noster in has omnes (puellas) ambitiosus amor O. za vse te je v ljubezni plamenelo moje srce, pro gnato mater ambitiosa suo fuit O. je prosila milosti za..., satis ambitiose utramque partem fovere L. iz sebičnih postranskih namenov, non vulgariter nec ambitiose... scribere Ci. ep. obzirno, ambitiose corrigere orationem Ci. ep. z obzirno prizanesljivostjo, s preveliko obzirnostjo, cum in isto genere multo etiam ambitiosius facere soleam, quam honos meus... postulat Ci. ep.
b) častilakomen, častihlepen: homo minime ambitiosus Ci. ep., nota quidem, sed non ambitiosa domus O., in eo ambitiosum esse Ci. v tem iskati svoje časti (slavo), sexum (muliebrem)... saevum, ambitiosum, potestatis avidum (esse) T., a. spes O., honor O. ki vzbuja častihlepnost, ambitiose regnum petere L. ali colere amicitias T. iz častilakomnosti, ambitiosissime petere provinciam Q.
c) nečimrn, gizdav: quae (supellex), sicut apud pauperes ambitiosos, pluribus... officiis conteratur Q., si locuples hostis, avari, si pauper, ambitiosi T., quid fugis hos dentes, ambitiose lepus Mart.; o govorniku = prenavljajoč se: antegerio nemo nisi ambitiosus utetur Q., ambitiosus institor eloquentiae Q.; o stvareh = ki služi zadovoljitvi častilakomnosti ali meri nanjo, ganljiv, pozornost vzbujajoč, bleščeč, gizdav, bahat, sijajen: amicitiae Ci. sklenjena iz častihlepnosti, exsequiae Sen. ph., ambitiosā morte incaluerunt T., amb. atria Mart., ciborum ambitiosa fames Lucan. jedi željna, ambitiosa non est fames Sen. ph., a. mensa (naspr. parca) Amm., ambitiose eum casum ferre T. vsemu svetu kazati, ambitiose tristis Mart., ambitiose vestitus Amm. bahato; (o govoru) prisiljen: ambitiosa in loquendo iactantia Q.; subst. neutr. pl.: ambitiosis utilia praeferre Q.

ambitus -ūs, m (ambīre) obhod, obhajanje, in to:

1. abstr. obhod, obtek, kroženje (posebno nebesnih teles), obtok: amnis id flumen, quod circuit aliquid: nam ab ambitu amnis Varr., stellarum rotundi ambitūs Ci., ceterorum siderum ambitūs Ci., cum se octo ambitus (osmerica planetov) confectis suis cursibus ad idem caput rettulerint Ci., longus saeculorum amb. T.

2. occ.
a) konkr. krivina, ovinek: properantis aquae per amoenos ambitus agros H., mutuo ambitu corpora alligata Petr. v medsebojnem objemu, molli ambitu Sen. tr., secretiore ambitu (namreč polžastih stopnic) Plin. iun.
b) pren. α) = ambages, ovinek, ovinkarjenje, pripovedovanje po ovinkih (na dolgo in široko): multos ambitus fecerim, si omnia exsequi velim L. moral bi zelo okolišiti (iti po ovinkih). β) opis: aliquid per ambitum verborum enuntiare Suet.
c) sinekdoha rob, o(b)krajek: extremitatem caeli rotundo ambitu circumicere Ci., extremus ambitus campi T., cincto ratibus ambitu T., amb. parmae Plin., folia sunt... serrato ambitu Plin., sol fulgido ambitu Lamp. z bleščečim sijem; poseb. ozek prostor obhod ali obhodna pot (ob zidu) okrog hiše: amb. aedium Tab. XII ap. Varr., Ci., P. F.; okrog grobišča: Paul. (Dig.).
č) obseg, obsežnost: (muri) ambitus CCCLVI stadia amplectitur Cu., castra lato ambitu T., amb. urbium Q., Asiae Plin., explicari per omnem terrarum et caeli ambitum Suet., per ambitum capitis Macr. okrog glave; tudi o času: est (aliquis aetatis orbis), qui totam pueritiam ambitu suo astringit Sen. ph.
d) pren. gram. od Ciceronovega časa ambitus verborum ali verborum ambitus ali samo ambitus (= περίοδος) sestava, perioda v govoru: Q., ambitus verborum, si sic περίοδον appellari placet, erat apud illum contractus Ci.; toda v navadni govorici je ambitus verborum ali orationis obseg besed ali govora, s katerim se sploh kaj opisuje, očrt: genera, quae possunt... ambitu verborum facile copulari Col., quam angusto ambitu orationis amplectatur (dicta factaque clarorum victorum) Val. Max., nec... ambitu rerum, sed rebus incendere Q.; v slabem pomenu ambitus verborum prazno mnogobesedje, gostobesednost: Petr.

3. (le v slabem pomenu; prim. ambitio) protizakonit obhod kandidatov za častne službe, prikupovanje (dobrikanje) kandidatov za častne službe, izpodlezovanje častnih služb: legem de ambitu tuli Ci., causam de ambitu dixerunt Ci., ipsi erant ambitūs condemnati Ci., ambitūs alterum accusare Ci., de ambitu postulare aliquem Ci., effusae ambitūs largitiones N. podkupovanje za dosego častnih služb, ambitūs Pompeiā lege damnatos restituit C., de ambitu ad populum latum L.; ambitus suffragiorum T. izpodlezovanje glasov.

4. pren.
a) pretirano hlepenje po priljubljenosti (prikupovanje), sploh pretirano hlepenje po čem, poganjanje (prizadevanje) za kaj, spletke, kovarstvo: multa adversus ambitum... constituta T., dux pecuniosus et gratiā subnixus per ambitum T. od svojega prikupovanja priljubljen, ne hoc munus meum ambitu corrumperetur Plin. iun.; uxor magno ducta ambitu Sen. ph. po dolgem snubljenju; uxorius ambitus T. spletke; z objektnim gen.: ne quis id ambitu valuisse claritatis e familia putet Plin., ambitu remanendi aut eundi (sc. in provinciam) T. prizadevanje za ostanek ali odhod; od tod tudi = preobzirno ravnanje, obzirnost, obzirna prizanesljivost, obzirna priprošnja, priporočilo, zagovor, pristranskost, pristrastje: largiendo, ambitu infimos manipularium iuvando T., iudicum ambitu evaserat T. po pristranskosti, nihil ambitu nec potestate senatus opus esse T.
b) častilakomnost, častihlepnost: relinquite ambitum: tumida res est, vana, ventosa Sen. ph., caret ambitu: ideo se equestri gradu tenuit, cum facile posset ascendere altissimum Plin. iun., pessimi affectus, in quibus sunt... cupiditas, spes, ambitus Q.
c) nečimrnost, gizdavost, ponašanje: est non numquam pravus hic ambitus (iudicibus), adversus amicos aut pro his, quibuscum simultates gerant, pronuntiandi Q., proprio quodam intellegendi ambitu Q. z nekakšno nečimrno zavestjo svoje izvedenosti, Samnitium, gens aureis et argenteis armis... usque ad ambitum armata Fl., ambitus funeris Prud. (prim. funerum nulla ambitio T.).

ambivalenten pridevnik
(razdvojen; nasprotujoč) ▸ ambivalens ellentmondásosTorej gre za ambivalentno doživljanje - hrepenenje po uspehu, ko pa se stvari začnejo uresničevati, se jih ustrašiš, postanejo moteče. ▸ Tehát ez egy ambivalens élmény: vágysz a sikerre, amikor azonban dolgok elkezdenek megvalósulni, megijedsz tőlük, és zavaróvá válnak.V sodobnih družbah je čarovnica dokaj ambivalenten lik, povezan predvsem z negativnimi konotacijami. ▸ A modern társadalmakban a boszorkány meglehetősen ambivalens figura, akihez főként negatív konnotációk kapcsolódnak.Oglaševanje je dejavnost, do katere imam ambivalenten odnos. ▸ A reklámozás olyan tevékenység, amelyhez ambivalensen viszonyulok.
Človek ima že od začetka obstoja ambivalenten odnos do narave. ▸ Az ember az idők kezdete óta ellentmondásos kapcsolatban áll a természettel.
Slovenija ima namreč zelo ambivalenten odnos do vseh tujih naložb, ne samo do medijskih. ▸ Szlovénia nagyon ambivalens módon viszonyul minden külföldi beruházáshoz, nem csak a médiába történő befektetésekhez.

ambrosien, ne [-zjɛ̃, ɛn] ambrozijanski

Bibliothèque féminin ambrosienne Ambrozijanska knjižnica v Milanu

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

améliorer [ameljɔre] verbe transitif izboljšati, ameliorirati, reformirati, olepšati (hišo)

s'améliorer izboljšati se, pridobiti na vrednosti; zjasniti se (vreme)
améliorer la terre, sa situation, les lois izboljšati zemljo, svoj položaj, zakone
sa santé ne s'est pas améliorée njegovo zdravje se ni izboljšalo

amén razen, izvzemši; vrhu tega

amén de razen
amén de que ne glede na to, da; čeprav

amenità f

1. ljubkost, čar, prikupnost

2. duhovitost, dovtip

3. puhlost, bedarija:
non dire amenità! ne govori neumnosti!

américain, e [amerikɛ̃, ɛn] adjectif ameriški, amerikanski (ZDA); masculin angloameriški govor

les Américains Amerikanci
continent masculin américain ameriški kontinent
politique féminin américaine ameriška (ZDA) politika
pin masculin américain les severnoameriškega bora
enchères féminin pluriel à l'américaine dražba, pri kateri predmet dobi zadnji, ne pa najmočnejši dražitelj
avoir l'œil américain biti buden, pazljiv, opazovati

Amerika samostalnik
1. (ZDA) ▸ AmerikaV Ameriki si mladostniki filma ne smejo ogledati brez spremstva staršev. ▸ Amerikában a fiatalok nem nézhetik meg a filmet szülői felügyelet nélkül.
Ameriška vlada ga je povabila, naj pride v Ameriko na vojno akademijo za profesorja. ▸ Az amerikai kormány meghívta Amerikába, hogy tanítson professzorként a katonai akadémián.

2. (celina) ▸ AmerikaV šoli nas najprej naučijo, da je Kolumb odkril Ameriko. ▸ Az iskolában először azt tanítják meg nekünk, hogy Kolumbusz fedezte fel Amerikát.
Povezane iztočnice: Južna Amerika, Latinska Amerika, Severna Amerika, Srednja Amerika

3. (nekaj odličnega) ▸ Amerika
Marsikatera delavka mi je povedala, da je bila to zanjo prava Amerika, ker ji ni bilo treba takoj po službi za štedilnik. ▸ Több nő is elmondta a dolgozók közül, hogy nekik ez tiszta Amerika volt, mert nem kellett rögtön a tűzhely mögé beállni a munka után.

amethystus -ī, f (gr. ἀμέϑυστος, sredstvo zoper pijanost) ametist

1. vijoličasti kremen, ki baje odvrača pijanost: O., Plin., Isid. (pri katerem je masc.). Od tod adj. amethystinus 3 (ἀμεϑύστινος)
a) ametistov, ametistast, ametistove barve: color Suet., vestes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n (sc. vestimenta) ametistasta obleka: Iuv.
b) z ametisti obtaknjen: trientes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n ametistni nakit, nakit iz ametistov: Prud.

2. neke vrste trta, ki je dajala sicer dobro, a ne opojno vino: Col.

amictus -ūs, m (amicīre)

1. zagrinjanje, zakrivanje: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci. služi za ogrinjalo, indutui et amictui... sacerdotibus... usurpatur Ap.; occ. način ogrinjanja in nošnje kakega oblačila, nabranost, nabor gub (posebno na govornikovi togi), zgib, noša: nihil est facilius quam amictum imitari alicuius aut statum aut motum Ci., am. angustus, neglegentior Q.; na kipih: statuam esse eiusdem status, amictus, anulus, imago ipsa declarat Ci. ep.

2. met. vrhnje oblačilo, ogrinjalo, halja, plašč: croceo velatus amictu O., duplicem ex humeris reiecit amictum V. plašč iz dvojnega blaga, purpureus am. H., Tyrii amictūs O. škrlatni plašči, lineus T. ali sacer am. Val. Fl. = daritvena halja (svečenikov), Graeci amictūs (= χλαῖναι pri javnih igrah) T.; preg. (po gr. pregovoru): quem mater amictum dedit, sollicite custodire Q. = skrbno držati (ne odvaditi) se tistega, česar se je človek v mladih letih navadil; pesn. tudi tančična oglavna poveza (vitta), ki so jo rabili pri molitvah, nekaka tančica ali koprena: capita ante aras Phrygio velamur amictu V., purpureo velare comas amictu V., caput glauco contexit amictu (nympha) V.

3. pren. odevalo, pokrivalo, zastor: nebulae amictus V. ali nebularum amictus Stat. meglen zastor, caeli mutemus amictum Lucr. zrak, ki nas obdaja, curvi vomere dentis iam... scindite amictūs Col. poet. zeleno odejo zemlje, terras caeco nox condit amictu Sil.; pren.: amictu periurii fugiendi Amm. pod pretvezo.

amiss¹ [əmís] prislov
narobe, napak, slabo

to come amiss biti nezaželen
to do (ali deal) amiss zmotiti se
nothing comes amiss to him vse mu prija
it would not be amiss for you ne bi vam škodovalo
to take amiss zameriti
nothing comes amiss to a hungry stomach lačnemu vse diši
there's something amiss with him nekaj z njim ni v redu
it turned out amiss slabo se je končalo

āmittō -ere -mīsī -missum

1. (predklas.) stran poslati, odposlati (odpošiljati), izpustiti, odpustiti (odpuščati): stulte feci, qui hunc amisi Pl., quia te servavi, me amisisti liberum Pl., nunc amitte, quaeso, hunc Ter. zdaj ga (iz)pusti, ne stori mu nič (žalega), lectos propter cariem et tineam Varr. proč dati, amisso pactione Publio legato S. fr.

2. pren.
a) (prostovoljno, nalašč) kaj (o)pustiti (opuščati), popustiti (popuščati), odreči (odrekati) se čemu, izogniti se čemu: rem inquisitam Pl., unam hanc noxiam Ter., amittenda fortitudo aut sepeliendus dolor Ci., priore (sacramento) amisso Ci., am. omnes has provincias Ci., fidem N. besedo prelomiti, spiritum ante quam ultionem T., matrimonium T.; z dvojnim acc.: ne tantum scelus impunitum amittatis S. (drugi berejo: omittatis).
b) (proti svoji volji) koga ali kaj (iz)pustiti (izpuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), prezreti (prezirati): anulum Ter., praedam manibus ali de manibus Ci., ex oculis manibusque L., aliquem prope e manibus inter tumultum L.; poseb. am. occasionem Ter., Ci. ali tempus Ci. ugodno (lepo) priliko vnemar pustiti, zamuditi, amissi tot dies rei gerendae Ci.
c) (po svoji krivdi ali brez nje, po pomoti, spregledu, naključju) izgubiti (izgubljati): regem Cu., optimates (naklonjenost plemstva) N., arma et impedimenta N., praedam omnem L., exercitum L., T., patriam L., oppidum Ci., S., classes Ci., rem publ. verbo retinere, re ipsa amisisse Ci., oculos C., lumina oculorum C. ali samo lumina Ci., aspectum Ci., colorem Ci. ep., H., O., Cels., messem, pecuniam grandem, bona, fortunas suas, mentem, causam, litem, ius imperii Ci., vitam Pl., Ci., Corn., animam Corn., Lucr., fidem Ph. verjetnost, plumam ali pennas Plin. (o ptičih) goliti se, usum pedum Plin. iun. odvaditi se (pozabiti) hoditi, odvaditi se hoje, verba Aur. onemeti, obmolkniti; amissa recuperare N.; poseb. zaradi smrti izgubiti: uxorem N., puer amisso patre Ci., patres amissis filiis irati Ci., res publ. tot duces amisit Ci., amittere magnam partem exercitus fame aut frigore L., amissi aut gladio aut morbo cives Vell., multum in Valerio Flacco nuper amisimus Q., liberi amissi (naspr. superstites) Plin. iun.; subst. pt. pf. āmissī -ōrum, m izgubljenci (zaradi smrti), pokojniki, rajniki Aus.

Opomba: Sinkop. pf. āmīstī: Ter., āmīssis = amiseris: Pl.

ammennicolo m

1. pretveza:
trova mille ammennicoli per non pagare vse mogoče pretveze najde, da ne bi plačal

2. malenkost

ammissibile agg. dopusten, sprejemljiv:
è un'ipotesi ammissibile to je sprejemljiva domneva
non è ammissibile che nedopustno je, da, ne sme se dopustiti, da

amō -āre -āvi -ātum

1. ljubiti (iz nagnjenja, strastno, naspr. odisse; diligere ljubiti iz spoštovanja, občudovanja, naspr. neglegere, spernare), rad imeti koga; o osebah: odi et amo Cat., ceteris odio est, ab his amatur Ci., Nicen uxorem vir amabat Ci., avus tuus amavit unice patriam (personificirano) Ci.; amare se ali se ipsum samega sebe ljubiti, biti vase zaljubljen, sebično misliti, biti sebičen: licet ipsi nos amemus Ci., nisi nosmet ipsos valde amabimus Ci., se ipsum amans Ci. sebičnež; amare inter se Pl., Ter., Ci. ep. med seboj se ljubiti.

2. s stvarnim obj. ljubiti = rad videti, ceniti, čislati, komu prijati, ugajati, všeč biti kaj, vnet, navdušen biti za kaj; rad kaj storiti, običajno kaj delati (v sl. tudi z nedovršnikom [ponavljalnikom] glagola, ki je v lat. odvisen od amare): litteras N., amat otia V., odit populus luxuriam, non amat profusas epulas Ci., ea, quae secundae res amant S. kar sreča rada vidi, kar sreči sledi, hoc amat H. za to je vnet (navdušen), quin teque et tua amares H., amat ianua limen H. so rada zaprta, non omnes eadem mirantur amantque H., hoc Arruntius amare coepit Sen. ph. ta izraz se je Arunciju priljubil, Nilus amet alveum suum Plin. iun. ostani v svoji strugi, lens amat solum tenue Plin. leči prija, amoenos colores amant oculi Aug.; z inf. ali ACI: hic ames dici pater H. daj se tu rad imenovati očeta, amat scripsisse ducentos versus H. posebno rad napiše, tecum vivere amem, tecum obeam libens H. bi rada (z veseljem) živela, umrla, amat claustra rumpere H., amant iacēre H. radi (= pogosto) ležijo = poležavajo, quae ira fieri amat S. kar jeza rada vidi, da se zgodi = kar jeza rada stori, quo pinus ingens albaque populus umbram hospitalem consociare amant H., aurum... perrumpere amat saxa H.; v pozni lat. brezos.: ut apud deum fieri amat Aus.

3. strastno, pohotno ljubiti, ljubimkati, zaljubljen biti: aliquem Kom., V. idr., aliquam misere Ter., aliquam amare coepisse perdite Ter. na smrt se zaljubiti v kako (deklico), ut ameris, amabilis esto O., si vis amari, ama Sen. ph., ut ameris, ama Mart., quod amo, amas, amat Pl. moja, tvoja, njegova ljubica; poseb. abs. ljubico (ljubice) imeti, dekle (dekleta) imeti, ljubezensko razmerje imeti, evfem. = slast(i) ljubezni uživati: meum gnatum rumor est amare Ter., amare a lenone Pl. ljubiti deklico, priskrbljeno od zvodnika, si puerilius his ratio esse evincet amare H., ibi primum insuevit exercitus... amare, potare S., qui ama(n)t Pl., Ter., V. zaljubljenec (zaljubljenci), ljubimec (ljubimci).

4. rekla pogovornega jezika:
a) si me amas, si quidquam me amas (kot vrivek v podporo kaki prošnji) če me (le količkaj) ljubiš, meni na ljubo: cave, si me amas Ter., adduc, si me amas, Marium Ci. ep., si quidquam me amas, hunc locum muni Ci. ep., si me amas, inquit, paullum hic ades H.
b) ita (sic) me dii (bene) ament ali amabunt Pl., Ter. tako naj mi bogovi pomagajo, Diespiter me sic amabit Pl. tako mi pomagaj Diespiter; elipt.: ita me Iuppiter (sc. amet ali amabit) Pl.; kot pozdrav: dii te ament Pl. bogovi naj ti pomagajo (naj te živijo).
c) amare aliquem de (in) aliquo, de (in) aliqua re ali s kavzalnim stavkom = dolžan (hvaležen, zahvalo dolžan) biti komu za koga, za kaj, zato, ker: ecquid nos amas de fidicina ictac? Ter., de raudusculo... multum te amo Ci. ep., in Atilii negotio te amari Ci. ep., te multum amamus, quod ea abs te diligenter... curata sunt Ci. ep.; tudi s samim acc. personae in abs.: bene facis; merito te amo Ter., ergo amo te Pl.; podobno: se amare in aliqua re sam s seboj zadovoljen biti zaradi česa: Tu ergo haec quomodo fers? Belle mehercule et in me valde amo Ci. ep.; tudi brez določila v abl.: credo... hunc me non amare (da ni zadovoljen z menoj), at ego me amavi (sem s seboj tembolj zadovoljen), quod mihi iam pridem usu non venit Ci. ep.; od tod (kot vrivek pri prošnjah, pozivih, vprašanjih) amabo ali amabo te (nikdar amabo vos) hvaležen (ti) bom = bodi tako dober ali prosim lepo: da mihi operam, amabo Pl., id, amabo, adiuta me Ter., fac, amabo Ter., amabo, quid ait? Ter., amabo te, advola Ci. ep., amabo, mea dulcis Ipsithilla,... iube ad te veniam Cat.; s finalnim stavkom: amabo te, ut illuc transeas Ter., amare ait te multum, ut... deferas Pl., amabo te,... ne... assignes Ci. ep. — Od tod

A. pt. pr.

I. kot adj.

1. act. amāns -antis, adv. amanter
a) ljubeč, ljubezniv, ljubezni poln, prijazen, dober komu, dobrohoten, naklonjen: frater carissimus atque amantissimus Ci., amantissima uxor T., amanter exspectare adventum alicuius Ci. ep., gravius de nobis querentur et amantius Ci., melius et amantius ille (fecit), qui gladium offerebat T., quocum... amantissime vixerat Ci.; večinoma z objektnim gen.: boni cives amantes patriae Ci. domoljubi, cruoris amans O., tui amantior quam temporis Ci. ep., fuit similitudinis quam pulchritudinis amantior Q. je bolj gledal na..., Metellus vir patriae amantissimus Ci. vnet domoljub, amantissimus rei publ. Ci., amantissimus quidam filii Val. Max. nadvse ljubeč (blag) oče, amantissima nostri natura Sen. ph. nam tako dobrotljiva (mati) narava.
b) met. (o stvareh, s katerimi se kaže ljubezen) ljubezniv, ljub, mil, prijazen: amantia verba O., amantissimis verbis utens Ci. ep., nomen amantius... maternum Ci.

2. superl. v pass. pomenu
a) o osebah srčno ljubljen (prijatelj): Aug., Hier., vale mi amantissime Fr.
b) o stvareh preljub(ek): amantissimae vineae Vulg.; neutr. pl. subst.: amantissima eorum Vulg. to, kar jim je najljubše, amantissima uteri Vulg.

— II. Kot subst. masc., fem. ljubeči, ljubeča, ljubitelj, ljubiteljica, zaljubljenec, zaljubljenka: aliud est amatorem esse, aliud amantem Ci., militat omnis amans O., neglectus amans Q., quis fallere possit amantem? V., incautus amans V., Iuppiter alto periuria ridet amantum O., pallor amantium violā tinctus H.

— B. subst. pt. pf. amāta -ae, f ljubljenka, ljubica: amatam apud aemulum cernens L., quae (Callisto) fuerat summo nuper amata Iovi O.; amātus -ī, m ljubljenec, ljubimec: Arionem Briander amicum habuit amatumque Gell., amatus Veneris Amm.

— C. adj. (gerundiv.) amandus 3 ljubezniv, ljubek: vox H. blagozvočen glas.

Opomba: Arh. fut. II. amāssō -is -int: Pl.

amor, st.lat. amōs (Pl.) -ōris, m (amāre)

1. ljubezen (iz nagnjenja, strasti, tudi poltena ljubezen, naspr. odium; caritas pa je ljubezen, izvirajoča iz spoštovanja, občudovanja): novus, vetus, naturalis Ci., fraternus Ci. ep., venereus N., gravis, turpis H., puellam propter amorem ab tibicine abduxerat Ci., ardere amore Ci., V., O., bibere amorem V., conciliare amorem Ci., O., Pr., in amore esse alicui Ci. ljubljen biti od koga, habere aliquem in amore Ci. ljubiti koga; o ljubezni živali: amor omnibus (pecudibus, volucribusque) idem V.; s subjektnim gen.: a Dione superatur amore populi N., am. civium, omnium Siculorum N.; z objektnim gen.: am. iuvenum Ci., ardebat amore hospitae Ci., am. spiritūs Cu. do življenja, in amorem virginis incidere L. zaljubiti se v devico, ne sit ancillae tibi amor pudori H., caecus amor sui H. slepo samoljubje; s praep.: am. in partiam Ci., N., in rem publ. Ci., deorum erga nos am. Ci., am. adversus libertam T.; v pl.: amores hominum in te Ci. ep., amores sancti Ci. (grška) blaga ljubezen do dečkov, mihi est in amoribus Ci. ep. ljubim ga, nutrit amores Cynthia Pr. plamen ljubezni; amores v neplemenitem smislu = ljubimkanje, koketiranje, ljubezenska razmerja: meos amores, eloquar Pl., insanos amores geris H., insanos fateamur amores O., amores divom V., amores furtivi Cat., amores autem et hae deliciae, quae vocantur,... numquam hunc... tenuerunt Ci.

2. occ. želja, poželenje, hlepenje, hrepenenje, sla, teženje (k čemu): cognitionis, consulatūs, gloriae Ci., negotii suscepti L. posebna ljubezen do..., vnetost za..., auri, laudum V., argenti, virtutis, laudis H., nummi Iuv., sanguinis Sil. krvoželjnost, habendi H., O. lakomnost, scribendi H., edendi Lucr. ješčnost, generandi T. rodilni nagon; v pl.: mirabiles amores sapientiae Ci., nostros in longum ducis amores V. moje hrepenenje po petju; pesn. z inf.: Stat., amor decernere ferro, amor casus cognoscere nostros V.

3. met.
a) ljubezenska pesem: tenerorum lusor amorum O., amores (naslov ljubezenski pesmi) O.; tudi = ljubezenska tožba, ljubezenska bolečina: numquam tibi decedunt amores H.
b) ljubimec, ljubljenec, ljubimka, ljubljenka: primus amor Phoebi Daphne O., amores et deliciae tuae, Roscius Ci., amor et deliciae generis humani Suet. et Eutr. (o Titu) = amor orbis Aus.; pesn. = ljubezen vzbujajoče sredstvo, ljubezensko sredstvo, vžigalo ljubezni (prim. hippomanes): quaeritur et nascentis equi de fronte revolsus et matri praereptus amor V.

4. pren. (personificirano) Amor (= Ἕρως) Amor, bog ljubezni, Venerin sin: Ci., V., O. idr.; v pl. bogovi ljubezni: H., O., Cl.

Opomba: V cezurah včasih po starem merjenju zlogov ămōr: omnia vincit amōr et nos cedamus amori V.