Franja

sládek (-dka -o) adj.

1. dolce; zuccherato; saporito:
sladek kot med dolce come il mele
sladka kava caffè zuccherato, dolce

2. di acqua dolce (non salata)

3. pren. dolce, tenero; caro:
sladke oči, sladka usta occhi dolci, labbra dolci, tenere

4. pren. (pretirano prijazen) untuoso, mellifluo, caramelloso:
nagovoriti s sladkim glasom fare un discorso mellifluo, untuoso

5. pren. (prijeten, dobrodejen) dolce, piacevole, grato:
sladki spomini grati ricordi
pogrezniti se v sladke sanje sprofondare in, abbandonarsi a dolci sogni
imeti sladko življenje fare la dolce vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. sladka koreninica felce dolce, polipodio (Polypodium vulgare)
gastr. sladka repa rape lesse
sladki koren liquirizia (Glycyrrhiza glabra)

sladkosned samostalnik
1. (kdor ima rad sladko) ▸ édesszájúSem velik sladkosned, tako da se sladicam težko uprem. ▸ Nagy édesszájú vagyok, így nehezen tudok ellenállni a desszerteknek.
Tomaž je velik sladkosned in rad eksperimentira s pripravo slaščic, sploh čokoladnih. ▸ Tomaž nagy édesszájú, és szeret kísérletezni, főleg csokoládés desszertek készítésével.

2. (entuziast; navdušenec) ▸ ínyencFilmski sladkosnedi bodo med 11. in 24. novembrom lahko potešili svojo strast v Cankarjevem domu. ▸ November 11. és 24. között a filmínyencek a Cankar Művelődési Központban hódolhatnak szenvedélyüknek.

slalomirati glagol
1. (vijugati) ▸ szlalomozik
Najin rikšar uspešno slalomira med stojnicami in besno trobi. ▸ A riksánk sikeresen szlalomozik a bódék között, dühösen dudálgatva.
Steza je vedno zaparkirana, med drogovi ulične razsvetljave je treba slalomirati. ▸ A kerékpárútra mindig ráparkolnak, a lámpaoszlopok között kell szlalomozni.

2. (usklajevati) ▸ szlalomozik, približek prevedka ▸ egyensúlyt megőriz
Občudujem vse uspešne in inteligentne direktorice, ki uspešno slalomirajo med službo in družino. ▸ Csodálok minden sikeres és intelligens igazgatónőt, akiknek sikerül a munkahely és a család között szlalomozni.
Kako naj ljudje slalomiramo med lastnim okusom in modnimi zapovedmi? ▸ Miként őrizzük meg az egyensúlyt a saját ízlésünk és a divattrendek között?

3. v športu (voziti slalom) ▸ szlalomozik [műlesiklás]
Na pokalu Vitranc je v karieri slalomiral devetkrat, točke si je prismučal enkrat (v prejšnji zimi). ▸ A Vitranc-kupán pályafutása során kilenc alkalommal szlalomozott, pontokat egyszer (tavaly télen) sikerült szereznie.

slép (-a -o)

A) adj.

1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca

6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re

slépec (slep človek) aveugle moški spol ; zoologija orvet moški spol , serpent moški spol de verre

pisava za slepce écriture ženski spol des aveugles (ali Braille)
ustanova za mlade slepce l'institut moški spol des jeunes aveugles
soditi o čem kakor slepec o barvah juger d'une chose comme un aveugle des couleurs
med slepci je enooki kralj au royaume des aveugles les borgnes sont rois

slepi potnik stalna zveza
1. (potnik brez vozovnice) ▸ potyautas
Med poletom opazi, da se mu je kot slepi potnik pridružil devetletni fantič. ▸ Repülés közben veszi észre, hogy egy kilencéves fiú csatlakozott hozzá potyautasként.
Oblasti so opazile slepe potnike na tovornih vlakih iz Italije. ▸ A hatóságok potyautasokat találtak az Olaszországból érkező tehervonatokon.

2. (o nepričakovanem ali nezaželenem) ▸ potyautas
Je torej dejansko mogoče, da bakterije kot slepi potniki na asteroidih in kometih potujejo skozi vesolje? ▸ Tehát valóban lehetséges, hogy a baktériumok potyautasként utaznak az űrben az aszteroidákon és az üstökösökön?
Pri prenašanju rastlin z vrtov in balkonov bodite pozorni na nezaželene slepe potnike v obliki polžev in uši. ▸ Amikor a kertekből és az erkélyekről kihordja a növényeket, ügyeljen a nemkívánatos potyautasokra, a csigákra és a levéltetvekre.

slinavka samostalnik
1. (organ v trebušni votlini) ▸ hasnyálmirigy
Imel sem namreč velike težave z zdravjem, štirikrat sem bil operiran na slinavki. ▸ Nagy gondjaim voltak ugyanis az egészségemmel, négyszer műtötték a hasnyálmirigyemet.
Pri diabetesu tipa 2 slinavka še vedno proizvaja inzulin, a ne v zadostnih količinah. ▸ 2-es típusú cukorbetegség esetén a hanyálmirigy még mindig termel inzulint, azonban nem elegendő mennyiségben.

2. (žleza za izločanje sline) ▸ nyálmirigyČloveško slino proizvajajo žleze slinavke v ustih. ▸ Az emberi nyálat a szájban található nyálmirigyek termelik.

3. medicina (bolezen) ▸ herpeszes szájnyálkahártya-gyulladás
Iz Kitajske z rahlo zamudo poročajo o izbruhu slinavke med otroki. ▸ Kínából enyhe késéssel számolnak be a gyermekek herpeszes szájnyálkahártya-gyulladásának járványáról.
Slinavka se prenaša z neposrednim stikom sluznice ali kože s slino, ki vsebuje virus. ▸ A herpeszes szájnyálkahártya-gyulladás a nyálkahártyának vagy a bőrnek a vírust tartalmazó nyállal való közvetlen érintkezése útján terjed.

Slovenija samostalnik
(država) ▸ SzlovéniaSopomenke: Republika Slovenija
Povezane iztočnice: plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo

slúga m, mn. slûge, rod. slùgū in slúgā sluga, služabnik, hlapec: biti svačiji sluga biti vsakomur za hlapca; državni sluga iron. državni služabnik; nekdanji pozdrav med malomeščani: sluga sam pokoran

slùžbenica ž
1. uslužbenka
2. služabnica: službenica vaša nekdaj pozdrav med malomeščani

slúženje (-a) n

1. guadagno:
nezakonito služenje in bogatenje guadagni e profitti illeciti

2. servizio:
med služenjem vojaškega roka je hudo zbolel durante il servizio di leva, si ammalò gravemente

smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
klinična smrt medicina klinischer Tod
nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
naravna smrt natürlicher Tod
nasilna smrt gewaltsamer Tod
navidezna smrt Scheintod
smrt v snegu ein weißer Tod
smrt v valovih ein Tod in den Wellen
smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
figurativno socialna smrt sozialer Tod
figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
smrt s koso der Sensemann
figurativno smrt za živce die Nervenmühle
življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
smrti des Todes, Todes-
(100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
angel smrt der Würgengel
bližina smrti die Todesnähe
človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
dan in ura smrti die Todeszeit
dan smrti der Sterbetag, Todestag
datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
eskadron smrti die Todesschwadron
kraj smrti der Sterbeort
leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
mesec smrti der Sterbemonat
ki se ne boji smrti todesmutig
preziranje smrti die Todesverachtung
prijava smrti die Todesanzeige
ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
vzrok smrti die Todesursache
znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
do smrti bis zum Tod(e)
vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
do smrt se učimo man lernt nie aus
pretepsti do smrti totprügeln
kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
na smrt zu Tode, zum Sterben
misel na smrt der Todesgedanke
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
na smrt črtiti wie die Pest hassen
na smrt len stinkfaul
na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
na smrt žalosten todtraurig
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
pripravljen na smrt todbereit
o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
listine o smrti Sterbepapiere množina
novica o smrti die Todesnachricht
med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
od smrti vom Tod
zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
po smrti nach dem Tod
življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
s smrtjo mit dem Tod
boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
spričo smrti im Angesicht des Todes
v smrt in den Tod
iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
v primeru smrti im Todesfall
za primer smrti auf den Todesfall
zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben

smŕt mort ženski spol , trépas moški spol, pravno décès moški spol

v primeru smrti en cas de mort (ali de décès)
do smrti à mort, à outrance
za življenje in smrt à la vie et à la mort
na smrt žalosten mortellement affligé
bela smrt la mort blanche
črna smrt la peste
junaška (naravna, nasilna, navidezna, prezgodnja, zaradi nesreče) smrt mort héroîque (naturelle, violente, apparente, prématurée, accidentelle)
nagla smrt mort subite (ali soudaine)
oznanilo o smrti avis moški spol, mortuaire, lettre ženski spol de faire-part (ali faire-part moški spol) de décès, annonce ženski spol nécrologique (ali de décès)
slutnja bližnje smrti pressentiment moški spol d'une mort prochaine
na smrt bolan malade à mourir (ali à la mort)
smrti zapisan voué à la mort, marqué par la mort
boriti se s smrtjo lutter avec la mort, être à l'agonie, agoniser
gre za življenje ali smrt il y va de la vie
do smrti mučiti koga tourmenter quelqu'un à mort
na smrt obsoditi condamner à mort
rešiti koga smrti sauver la vie à quelqu'un
do smrti se zgarati se tuer à la besogne (ali au travail), s'échiner
viseti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
smrt tiranu! mort au tyran!
smrt fašizmu, svoboda narodu! mort au fascisme, liberté au peuple!

smŕt muerte f ; jur fallecimiento m ; defunción f

do smrti hasta la muerte
v primeru smrti en caso de muerte
oznanilo o smrti anuncio m de defunción
na smrt bolan enfermo de muerte
na smrt žalosten muy afligido, fig con el corazón roto
nenadna (navidezna, junaška, zaradi izkrvavitve, prezgodnja, naravna, nasilna) muerte repentina (aparente, heroica, por hemorragia, prematura, natural, violenta ali a mano airada)
slutnja bližnje, skorajšnje smrti presentimiento m de la muerte próxima
malo pred svojo smrtjo poco antes de morir
po smrti objavljen póstumo
boj za življenje ali smrt lucha f a muerte
za življenje ali smrt a vida o muerte
prinašajoč smrt mortal, fatal, mortífero, deletéreo
dan (obletnica) smrti día m (aniversario m) de la muerte
boriti se s smrtjo agonizar, estar en la agonía
do smrti goniti (divjad) perseguir a muerte, acosar (tudi fig)
tu gre za življenje ali smrt va en ello la vida
iti v smrt ir a la muerte
do smrti mučiti atormentar hasta la muerte
nihati, viseti med življenjem in smrtjo estar (ali hallarse) entre la vida y la muerte
najti smrt hallar la muerte; perecer
na smrt obsoditi condenar (ali sentenciar) a muerte
rešiti koga smrti salvar la vida a alg
umreti naravne smrti morir de muerte natural
umreti nasilne smrti morir de muerte violenta, morir a mano airada
do smrti se zgarati matarse a trabajar
pogumno zreti smrti v oči afrontar serenamente la muerte
proti smrti ni leka contra la muerte no hay cosa fuerte

societās -ātis, f (socius)

1. združenost, skupnost, povezanost, deležnost, udeleženost, udeležba, sodelovanje, (z)družba, skupnost, zveza, (v negativnem pomenu) zarota: neque naturae (dat.) societas ulla cum somniis est Ci. nič skupnega, nulla societas nobis cum tyrannis Ci., numquamst fidelis cum potenti societas Ph., societatem cum aliquo habere, facere, inire, statuere, confirmare Ci., societatem dirimere Ci., labefactare societatem Ci. ep., seiungere se a societate Ci. odpovedati se zvezi; s subjektnim gen.: si hominum inter ipsos societatem coniunctionemque perspexeris Ci., ex infinita societate generis humani, quam conciliavit ipsa natura Ci.; z objektnim gen.: nullam societatem neque sceleris neque praemii cum aliquo coire Ci., nefarias cum multis scelerum pactiones societatesque conflare Ci., ad societatem periculorum accedere Ci. ep., venire in societatem laudum alicuius Ci. ep. biti deležen, aliquem in societatem suarum laudum recipere Ci. narediti (delati) koga deležnega, cives Romani sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci. rimske državljane združuje (zedinja, druži) skupnost jezika in prava = rimske državljane družita skupni jezik in pravo, societas gravissimi facti Ci. zveza za tako preslavno dejanje, vitae Ci. družabno (skupno) življenje, societas gravitatis cum humanitate Ci., infida regni societas L., cum multi eius demigrationis peterent societatem N. da bi se smeli udeležiti, societate nominum quoque cum hominis miseriis Plin., societas facinoris Iust. (so)udeležba pri … , aliquem ad gaudii societatem vocare Fr. narediti (delati) koga deležnega veselja = skupaj s kom se veseliti.

2. occ.
a) formalna zveza, zaveza, zavezništvo, pakt med dvema državama ali vladarjema: societas et foedus C. vojaška in obrambna zveza, Athenienses cum Artaxerxe societatem habebant N., cum Lacedaemonii … in societate non manerent, quam cum Artaxerxe fecerant N. ki so jo (bili) sklenili, cum patre Ptolemaeo societas erat facta C., ceteri reges … societatem vostram (z vami) adpetiverunt S., habere magnam copiam societatis amicitiaeque coniungendae S., rata est cum aliquo pax societasque L., renuntiare societatem L.; z objektnim gen.: Carthaginiensium societas L. s Kartažani (Kartaginci), propter Romanorum (Atheniensium) societatem N. zaradi zveze (zavezništva) z Rimljani (z Atenci), rex Izates societatem Meherdatis palam induerat O. zvezo z Meherdatom, societatem belli facere L. vojaško (vojno) zavezo (zavezništvo), ad societatem belli impellere S.
b) (konkr. in abstr.) društvo, (z)družba, združenje, poseb. trgovska (trgovinska) (z)družba, trgovsko (trgovinsko) združenje, tudi družbena pogodba: qui societatem cum Naevio fecerit Ci., societatem gerere Ci. voditi (upravljati) trgovsko družbo, societatem coire, contrahere Dig., iudicium societatis Ci. sodna preiskava o nezvestobi proti trgovskemu družabniku (partnerju).
c) (konkr.) zveza, (z)družba, združenje, zadruga rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov (pūblicāni): Bithynica Ci. ep., nullum erat Italiae municipium … nulla Romae societas vectigalium, nullum collegium aut concilium Ci., si omnes societates venerunt Ci., maximarum societatum auctor (ustanovitelj, utemeljitelj) Ci., magister (ravnatelj, voditelj) societatis Ci., magnam (sc. pecuniam) societates eorum provinciarum … sibi numerare coēgerat C.

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

sodelovánje (-a) n collaborazione, cooperazione, concorso, partecipazione; intesa:
gospodarsko, kulturno, politično sodelovanje med sosednjimi deželami collaborazione economica, culturale, politica tra i paesi vicini
delovati v sodelovanju s kom agire d'intesa con qcn.
jur. sodelovanje z oboroženo tolpo partecipazione a banda armata
pravica do sodelovanja na natečaju diritto a partecipare a un concorso
sodelovanje z okupatorjem collaborazionismo

soft² [sɔft]

1. pridevnik
mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
miren (spanje)
ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
sleng lahek; zaljubljen (on v)
nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)

as soft as butter mehek kot maslo
soft air mil, blag zrak
soft climate mila klima
soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
soft currency nekonvertibilna valuta
a soft day deževen dan
a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
soft eyes mile oči
soft goods tekstil(ije)
a soft job lahka služba
soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
soft muscles mlahave mišice
soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
soft roe ribje mleko
soft sawder laskanje, prilizovanje
soft sex, softer sex ženski spol, ženske
soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
soft weather odjuga
soft winter mila zima
soft wood mehak les
he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)

2. prislov
počasi, tiho

to fall soft srečno pasti
to lie soft ležati na mehkem

3. samostalnik
mehkoba, milina
pogovorno slabič; bedak

4. medmet
arhaično počasi! polahko!

Sogdiāna (-ae) regiō (-ōnis), f Sogdiána, Sogdiánska (po)krajina, ki se je razprostirala na severovzhodu perzijskega kraljestva med rekama Oks in Jaksart (vključevala je tudi ozemlje današnjega Uzbekistana, Turkestana in del Kašgarja): Cu. Od tod preb. Sogdiānī -ōrum, m Sogdián(c)i: Cu.; sg. Sogdiānus -ī, m Sogdiánec: Arimares Sogdianus Cu. — Soobl. Sugdiānī -ōrum, m Sugdián(c)i: interiora terrarum multae variaeque gentes habitant, Gandari et Pariani et Bactri, Sugdiani, Pharmacotrophi, Chomarae, Choamani, Propanisadae, Dahae Mel., Iaxartes et Oxos per deserta Scythiae ex Sugdianorum (v starejših izdajah tudi gen. pl. Surdianorum) regionibus in Scythicum exeunt Mel.

soldato m

1. voj. hist.
soldato mercenario, di ventura najemniški vojak

2. voj. vojak:
soldato semplice navadni vojak
soldato scelto desetnik
andare soldato iti k vojakom
fare il soldato služiti vojake
tornare da soldato odslužiti vojsko, biti odpuščen iz vojske

3. pren. vojak, bojevnik, borec:
un soldato della pace tra i popoli bojevnik za mir med narodi

4. zool. vojak (čebela, termit)