Franja

indōsso avv. (addosso) na sebi:
portare, avere indosso imeti na sebi, nositi (oblačilo)

in-dūro -āre -āvī -ātum (dūrus)

I. trans.

1. trdo narediti, trditi, utrditi, strditi: (Boreas) induro, inquit, nives O., in lapidem indurat hiatūs O., ora cornu indurata O. oroženel, ind. attritu arborum costas Plin. (o svinjah), aciem (ferri) Plin. kaliti.

2. metaf. utrditi (utrjevati), (o)jekl(en)iti: induratus (est) resistendo hostium timor L. odpor je okrepil sprva boječe sovražnike, animum ind. Sen. ph., frontem Sen. ph. (nesramno čelo =) „nesramnost na kazni imeti“, pueritiam ad futurae militiae patientiam Sen. rh., se adversus omnia, quae incidere possunt Sen. ph., vultum T.; pogosto pt. pf. indurātus 3 utrjen: assiduis bellis indurata virtus Macedonum Iust., Germanis quid induratius ad omnem patientiam? Sen. ph., robora flammis indurata Stat., laboribus induratus Iust., bellicis sudoribus induratus Amm.

— II. intr. metaf. (o)jačati, (o)krepiti se: ubi aetas induravit Cels.

inférieur, e [ɛ̃ferjör] adjectif dolnji, spodnji, nižji; manj vreden; masculin podrejena oseba

mâchoire féminin inférieure spodnja čeljust
cours masculin inférieur de la Save spodnji tok Save
des forces inférieures en nombre po številu manjše sile
être inférieur à sa tâche ne biti kos svoji nalogi
avoir une situation inférieure imeti podrejen položaj

influencer [-se] verbe transitif vplivati (quelqu'un na koga)

influencer ses amis vplivati, imeti vpliv na svoje prijatelje
il se laisse facilement influencer nanj je lahko vplivati

influencia ženski spol vpliv, učinek; moč, oblast, ugled

de mucha influencia vpliven
ejercer (tener) influencia imeti vpliv, vplivati (en, sobre na)
estar bajo la influencia biti pod vplivom

influir [-uy-] vplivati na

influir con alg. imeti vpliv na koga, vplivati na koga
influir en a. učinkovati na kaj

iniciatíva iniciativa f

na iniciativo a iniciativa (de)
iz lastne iniciative por propia iniciativa
prevzeti iniciativo tomar la iniciativa
nobene iniciative ne imeti carecer de iniciativa

initiative [-sjativ] féminin prva pobuda, pobudnost, začetni korak, iniciativa, začetek

initiative privée zasebna iniciativa
initiative populaire ljudska želja, zahteva; (esprit masculin d'initiative) podjetnost duha
sur l'initiative, à l'initiative na pobudo
je l'ai fait de ma propre initiative to sem storil na lastno pobudo
manquer d'initiative ne imeti nobene iniciative, ne biti iniciativen
prendre l'initiative prevzeti iniciativo, napraviti prvi korak
syndicat masculin d'initiative d'une ville tujskoprometno društvo v mestu
faire preuve d'initiative pokazati se iniciativnega

inné, e [ine] adjectif prirojen

penchants masculin pluriel innés prirojena nagnjenja
qualité féminin innée prirojena lastnost
avoir un goût inné pour la musique imeti prirojena nagnjenja za glasbo
don masculin inné prirojen dar

innings [íniŋz] samostalnik
množina (rabljeno kot ednina), figurativno službena doba, doba vladanja; priložnost; vrsta (pri igri); izsuševanje (zemlje), morju iztrgana zemlja; žetev

to have a good innings imeti srečo, dočakati visoko starost
he had a long innings imel je mnogo priložnosti ali mnogo sreče
šport to have one's innings biti na vrsti (pri igri)

insérer [ɛ̃sere] verbe transitif uvrstiti, uvesti, vplesti, vložiti; dodati; ohjaviti, oglasiti (v časniku), inserirati

insérer un feuillet dans un livre vložiti list v knjigo
insérer une clause dans un traité uvrstiti klavzulo v pogodbo
faire insérer une annonce dans un journal dati oglas v časnik
insérer un article dans une revue uvrstiti (sprejeti) članek za objavo v reviji
s'insérer dans quelque chose uvrščati se v kaj, imeti svoje mesto v

insipide [ɛ̃sipid] adjectif brezokusen, neokusen, netečen; figuré dolgočasen, pust; neduhovit

être insipide biti brez okusa, po ničemer ne imeti okusa
l'eau est insipide voda je brez okusa
film masculin insipide dolgočasen film

inspiration [-sjɔ̃] féminin vdih, vdihovanje; figuré navdih, navdahnjenje, inspiracija; pobuda, nasvet, sugestija; familier domislek

les rapides inspirations du malade bolnikovo hitro dihanje
poète masculin sans inspiration pesnik brez inspiracije
avoir de bonnes inspirations imeti dobre domisleke
agir par l'inspiration delati na pobudo
manquer d'inspiration biti brez inspiracije
suivre l'inspiration d'un ami ubogati prijateljev nasvet

inspiré, e [ɛ̃spire] adjectif navdahnjen, inspiriran; navdušen

être bien inspiré imeti dobro idejo

īnstar, n indecl. le kot nom. in acc. (iz instāre „obstati“; prvotno pomeni instar „obstanek“ jezička pri tehtnici) meton.

1. enaka teža, enakotežje, ki se sloveni z: enako težak, ene (enake) teže, odtehta(va)joč; le metaf.: unum in me scelus est, quod te, scelerata, recepi; sed scelus hoc meriti pondus et instar habet O., omnia ex altera parte collocata vix minimi momenti instar habent Ci. morejo imeti komaj najmanjši pomen; od tod: Plato mihi unus est instar omnium Ci. odtehta vse, mi je vreden (mi velja) prav toliko kot vsi, unus ille dies immortalitatis mihi instar fuit Ci. mi je odtehtal … , ab his mittitur Gylippus solus, sed qui instar omnium auxiliorum erat Iust., mihi Pompeius meus instar est Alexandri Val. Max., id si accidat, mortis instar putamus Ci., štejemo za enako težak udarec, patrocinio vero se usos aut clientes appellari mortis instar putant Ci., instar ego perpetui congiarii reor affluentiam annonae Plin. iun. obilica žita se mi zdi kakor neprestan dar; ker se je denar prvotno tehtal, spada semkaj tudi reklo: munus fundi urbani instar Ci. enako težek = enakovreden (zato je, zatorej) kakor … ; le pesn. brez primerjalnega predmeta: quantum instar in ipso! V. kolikšna tehtnost je v njem! kakšna moška prikazen! kako veljaven mož!

2. occ.
a) enako število, enak po številu, prav toliko (česa) kakor: nunc is (Hector) innumeri militis instar habet O. nadomešča številne vojake, nadomešča zelo veliko število vojakov, cohortes quasdam, quod instar legionis videretur, esse post silvam C., milites duarum instar (= približno) legionum L., cohortium trium instar in terram exposuerat Auct. b. Alx., videretis vix duarum male plenarum legiuncularum instar in castris regis L., de Magonis (libris) dempsit instar librorum octo Varr., mearum epistularum nulla est συναγωγή; sed habet Tiro instar septuaginta Ci.
b) enaka velikost, enake velikosti, enako velik, enolik, tako velik (tolik(šen)) kakor: Erana non fuit vici instar sed urbis Ci., Neapolis et Tycha, nomina ea partium urbis et instar urbium sunt L. so deli mesta, toda sami tako veliki kakor … , cybaea maxima triremis instar Ci., (navis) urbis instar habere videtur Ci., parvum instar eorum, quae spe ac magnitudine animi conceperat L. nepopolno nadomestilo, instar montis equus V., lumen clipei instar V., cuius (equi) instar pro aede Veneris Genetricis dedicavit Suet., agmen agens Clausus magnique ipse agminis instar V., cuius viri magnitudo multorum voluminum instar exigit Vell. zahteva več knjig obsegajoč popis, ea (epistula), quae voluminis instar erat Ci., quia aedes excelsiore loco positae instar arcis habere viderentur Val. Max., ambitus terrae totius ad magnitudinem universitatis instar brevis obtinet puncti Amm. ima velikost točke, je tako velik kot pika.
c) enaka reč, eno in isto kakor, nadomestilo česa; pogosto se da sloveniti s kakor, enako kot: latere mortis erat instar turpissimae Ci. je bilo (pomenilo) isto kot smrt, instar muri hae saepes munimenta praebent C. kot nadomestilo zida, namesto zida, kakor zid; tako v primerah: exhorruit aequoris instar O., instar veris vultus tuus adfulsit populo H., duces reorum instar vinctos habet Cu., terra in medio posita quasi puncti instar obtinet Ci. tvori središče. — Poklas. ad instar z gen. prav tako kakor: aquae ad instar montis intumescentes Vulg., est namque vallis, quae continuis montibus velut muro quodam ad instar castrorum clauditur Iust., lactucae … , quae seminis enormi senecta ad instar scoparum in amaram caenosi sucūs cariem exolescunt Ap., ad instar speculi reddit imaginem gratiorem Ap., aedificavit in Iudā domos ad instar turrium Vulg.; z zaimkom: ad hoc instar (prav tako) mundi salutem tuetur deus Ap.

instinct [ɛ̃stɛ̃] masculin nagon, instinkt

d'instinct, par instinct nagonsko, spontano
instinct de la conservation samoohranitveni nagon
instinct divinateur dar vedeževanja
instinct grégaire čredni nagon
instinct sexuel spolni nagon
instinct infaillible nezmotljiv instinkt
avoir l'instinct des affaires imeti čut za poslovne zadeve
pressentir par instinct un danger nagonsko slutiti nevarnost

instruction [-ksjɔ̃] féminin pouk, vzgoja, šolanje, šolstvo; izobrazba, znanje; juridique preiskava, proces; pluriel navodilo (za uporabo), (službeni) predpis

instruction primaire, secondaire, supérieure ljudskošolsko, srednješolsko, visokošolsko šolstvo
instruction pastorale škofovsko pastirsko pismo
instruction judiciaire sodna preiskava
juge masculin d'instruction preiskovalni sodnik
instruction militaire vojaška vzgoja
instruction obligatoire, gratuite obvezno, brezplačno šolanje
instruction préalable, préliminaire, préparatoire predpreiskava
instruction professionnelle poklicna, strokovna izobrazba
instruction publique (javno, državno) šolstvo
instruction religieuse verouk
instruction de service službeni predpis
instruction d'une cause, d'un procès vódenje pravde
instruction civique državljanska vzgoja
instruction criminelle kazenska preiskava, kazenski postopek
instructions d'emploi navodilo za uporabo
instructions secrètes tajna navodila
code masculin d'instruction criminelle kazenskopravni pravilnik
cours masculin d'instruction izobraževalni tečaj
défaut masculin d'instruction pomanjkanje vzgoje
avoir une instruction solide imeti solidno izobrazbo
être sans instruction biti brez izobrazbe, neizobražen
cela servira à son instruction to mu bo v pouk

īn-sum, inesse, īnfuī, klas. le fuī

1. biti v (na) čem, nahajati se kje: nec digitis anulus ullus inest O., inerant cornua fronti O., homines non inerant in urbi Ci., inesse aliquem in hac caelesti domo Ci., pisces inerant (sc. in aqua) Cu., in quibus legibus inerat curiata illa lex Ci., comae insunt capiti O., inesse telo Cu., ferrum, quale hastis velitaribus inest L., inesse auri et argenti largiter Pl., nummi … in marsupio infuerunt Pl., inest pictura in hac tabulā Ter., Caesari multos Marios inesse Suet., placet enim satis et arbustis animam inesse Sen. ph.

2. metaf. bivati v čem, nahajati se, zajet biti v čem, vsebovan biti v čem, držati se česa: non minus inerat auctoritatis in ea oratione, quam facultatis Ci., in his rebus culpa inest Ci., in vi dolus malus inest Ci., in uno omnia maleficia inesse videntur Ci., in imperatore IV has res inesse oportet: scientiam rei militaris, virtutem, auctoritatem, felicitatem Ci. poveljnik mora imeti (v sebi), mora v sebi združevati, in facie vecordia inerat S. obraz je razodeval slabo vest, na obrazu mu je bilo moč razbrati slabo vest, tristis veritas inest in voltu Ter., vitium aliquod inesse in moribus Ci., in superstitione inest timor Ci., quibus in artibus prudentia maior inest Ci., quibus in ipsis inest causa Ci., in quā vitā nihil inest Ci., dissimilitudinem tantam in uno homine inesse N., ni vis boni in ipsā inesset formā Ter., in amore haec omnia insunt vitia Ter.; z dat.: inerat Dareo mite ingenium Cu., inest auctoritas sermoni S., illi genti plus inest virium quam ingenii N., malignitati falsa species libertatis inest T., rebus fides i. O., magna cura duci i. L., ut imperfecto huic viro malitiae quaedam vis inest Sen. ph., quod eximium orationi eius inest Plin. iun., nobis inest spes Pl., columbis quidam gloriae intellectus i. Plin., oculis quiddam divini vigoris i. Suet., huic parsimonia i. Aur.; abs.: praecipua pernicitas pedum inerat (sc. iis) L., multus lepos inerat S., conscientia i. T.

inšpékcija inspection ženski spol , visite ženski spol , révision ženski spol

imeti, opraviti inšpekcijo faire (ali passer) une inspection
inšpekcija dela inspection du travail

intelligence [-žɑ̃s] féminin um, razum, umnost, bistroumnost, duh, inteligenca; razumevanje, dobro znanje, spretnost; (tajni) sporazum, dogovor, sporazumnost

intelligence des langues znanje jezikov
intelligence de l'art razumevanje umetnosti
à la portée de toutes les intelligences vsakemu razumljiv
avoir des intelligences dans la place imeti obveščevalce v nekem okolju
avoir, entretenir des intelligences avec l'ennemi imeti tajne dogovore s sovražnikom
être d'intelligence avec quelqu'un razumeti se s kom, biti s kom velik prijatelj, biti sporazumen s kom
ils sont d'intelligence pour vous tromper domenjeni so, da vas prevarajo
être accusé d'intelligences avec une puissance étrangère biti obtožen vohunjenja za tujo (vele)silo
vivre en parfaite intelligence avec quelqu'un živeti s kom v popolni slogi