Franja

full-bottomed [fúlbɔ́təmd] pridevnik
širokega dna

full-bottomed wig velika lasulja (do ramen)
full-bottomed ship ladja z veliko prostornino pod vodo

fundamènt (-ênta) m (temelj) fondamento (pl. f -a; pren. pl. m -i):
napraviti fundament porre, gettare le fondamenta
pren. uničiti kaj do fundamenta distruggere qcs. dalle fondamenta

fundāmentum -ī, n (fundāre)

1. temelj, temeljna stavba, podstavek, podzid(je): Pl., Val. Max., Pall., sic agere fundamenta, ut … Ci., saxa turris, quibus fundamenta continebantur C., arcem Syracusis … a fundamentis disiecit N. ali urbem a fundamentis disicere L. iz (do) dna, Neptunus muros magnoque emota tridenti fundamenta quatit V., alta theatris fundamenta locant V., hic … prima urbi fundamenta ieci L., fundamenta fodere delubro Plin. ali novae domus Suet. kopati temelj za hišo.

2. metaf. podlaga, podstava, osnova; v sg.: pietas fundamentum est omnium virtutum Ci., f. eloquentiae, philosophiae Ci., imperii sui Sen. ph., veritatis Gell.; v pl.: Plin., in quo templo ieci fundamenta pacis Ci., iacta sunt f. defensionis Ci., quibus … fundamentis hae tantae laudes excitatae sunt Ci., ad evertenda rei publ. fundamenta Gallos arcessit Ci., senectutem laudare, quae fundamentis adulescentiae constituta sit Ci., his fundamentis positis consulatus tui Ci., fundamenta iacere salutis, futurae magnitudinis Ci. ali oratoris futuri Q., ponere fundamenta vitae Sen. ph.

fundírati (zgradbo) to lay the foundations (of); (ustanovo) to found; to base, to ground, to rest

s čim fundirate to teorijo? what do you base that theory on?

funestare v. tr. (pres. funēsto) hudo prizadeti, užalostiti, potreti:
regione funestata dal terremoto področje, ki ga je hudo prizadel potres
la gara è stata funestata da un incidente na tekmi je prišlo do nesreče

fureur [fürœr] féminin besnost, pobesnelost, divjanje; razjarjenost, jeza, (slepa) strast; veliko navdušenje; silovitost, ognjevitost; besnenje (viharja); pluriel, poétique izbruhi besnosti, pobesnelost

fureur du jeu, de lire strast do igranja, do branja
à la fureur silno, strastno
aimer à la fureur zelo rad imeti
fureurs de la guerre divjanje, pobesnelosti vojne
la mer est en fureur morje besni
faire fureur biti zelo priljubljen, v modi; delati furorje, besneti
mettre en fureur razjariti
être pris de fureur contre quelqu'un razjeziti se na koga
entrer en fureur, éclater en fureur pobesneti

further² [fə́:ðə] pridevnik
nadaljnji, dodaten, najoddaljenejši

till further notice do nadaljnjega
on the further side oddaljenejši, onstran

Fuß, der, (-es, Füße)

1. noga; stopalo, bei Insekten: stopalce, bei Weichtieren: podplat; Maßeinheit: čevelj

2. Technik bei Maschinen: podnožje, vznožje, bei der Nähmaschine: tačka, bei der Strickmaschine: peta; in der Elektronik: temeljnik

3. (Zinsfuß, Münzfuß) stopnja; (Versfuß) stopica

4. beim Berg: vznožje

5. bei Briefen, Seiten: dno zu Fuß peš; Füße bekommen figurativ dobiti noge (izginiti); kalte Füße bekommen prestrašiti se; sich kalte Füße holen ostati praznih rok (brez uspeha); auf dem Fuße (folgen) takoj slediti, biti za petami; auf freiem Fuße na prostosti; auf freien Fuß setzen izpustiti; auf großem Fuß leben živeti na veliki nogi; auf vertrautem Fuß stehen mit biti zaupen z; auf wackligen/schwachen Füßen stehen biti na majavih/šibkih nogah; auf den Füßen sein biti na nogah; sich auf eigene Füße stellen postaviti se na lastne noge; jemandem auf den Fuß/die Füße treten užaliti/prizadeti koga; jemandem auf die Füße helfen postaviti koga na noge, pomagati komu na noge; auf die Füße fallen pasti na noge; mit bloßen Füßen bos, bosonog; mit einem Fuß in... z eno nogo v...; mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen biti realističen, stati na trdnih tleh; jemanden/etwas mit Füßen treten teptati koga/kaj; von Kopf bis Fuß od nog do glave; zu Füßen liegen oboževati, biti vdan; zu Füßen legen darovati, žrtvovati, izročiti; leichten Fußes lahkih nog; jemandem Füße machen napoditi koga

gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

se gagner (médecine) biti nalezljiv
gagner son pain, sa vie kruh si služiti
il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
gagner un procès dobiti pravdo
gagner au jeu priigrati
gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
gagner du terrain napredovati
gagner gros dobro zaslužiti
gagner le maquis iti v partizane
gagner le dessus nadvladati, zmagati
gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
gagner les devants preteči
gagner du temps pridobiti na času
gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
gagner un prix dobiti nagrado
gagner le port pripluti v pristanišče
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
gagner la frontière dospeti do meje
gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
le sommeil me gagne spanec me zmaguje
la faim me gagne lakota, glad se me loteva
sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?

gall¹ [gɔ:l] samostalnik
anatomija žolč, žolčnik
figurativno grenkoba, ogorčenost; srd, jeza
ameriško, sleng predrznost, nesramnost

figurativno gall and wormwood vzrok hude ogorčenosti
to dip one's pen in gall žolčno pisati
ameriško to have the gall to do s.th. drzniti si kaj storiti

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

game¹ [geim] pridevnik
pogumen, hraber, junaški; pripravljen

to die game umreti junaške smrti, boriti se do zadnjega diha
he's game for anything vsega je zmožen

Gamēliōn -ōnis, m (gr. Γαμηλιών) gamelion, sedmi atiški mesec (od 15. jan. do 15. febr.): CI.

gangrena samostalnik
medicina (odmrtje tkiva) ▸ üszkösödés, gangréna93-letnici bodo morali zdravniki zaradi gangrene amputirati del noge. ▸ Üszkösödés miatt az orvosoknak amputálniuk kell a 93 éves beteg lábának egy részét.
Povezane iztočnice: plinska gangrena

ganiti

1. to move; to touch; to affect; to impress; to strike; (zbuditi pomilovanje) to arouse pity

to me ne gane that makes no impression on me
Vaša obzirnost me gane I am highly appreciative of your tactfulness
zelo me je (to) ganilo it has touched me deeply
njene besede so me ganile do solz her words moved me to tears
njegova žalost me je do srca ganila his grief touched me to the heart

2. (premakniti) to move, to stir

s prstom ni ganil zame he did not lift (ali raise) a finger for me
ganiti se (z mesta) to move, to stir, to budge

ganíti (-em)

A) perf.

1. commuovere, impietosire, intenerire; knjiž. muovere:
ganiti do solz commuovere fino alle lacrime

2. (premakniti) muovere:
pren. niti z mezincem ne ganiti non muovere un dito

B) ganíti se (-em se) perf. refl.

1. muoversi:
dajmo, ganimo se su, muoviamoci

2. pren. (oditi) andarsene

ganíti enternecer; emocionar; conmover

do solz ganiti mover a lágrimas; hacer llorar
ganiti se moverse; agitarse
to ga ni niti najmanj ganilo no le impresionó lo más mínimo
s prstom ne ganiti no mover ni un dedo
z mesta se ne ganiti no moverse del sitio

gánjen ému, touché

do solz ganjen ému (ali touché) aux larmes
močno ganjen profondément ému (ali touché)

garancija guarantee; warranty

z garancijo prodajno blago warranted (ali guaranteed goods) pl
patentiran brez državne garancije patent without government guarantee
kot garancija za to pogodbo as guarantee for (ali as security for) this agreement
garancija proti security against, insurance against, safeguard against
ne potrebujem (ne želim) nobene druge garancije kot Vašo besedo I want no other guarantee than your word, pogovorno your word will do for me
ne moremo prevzeti nobene garancije we cannot assume any responsibility
pustiti svoje dragulje kot garancijo to pawn (ali to pledge) one's jewels, to leave one's jewels in pawn
zahteval bom dobre garancije I shall want good security
naša moč je naša najboljša garancija proti novi invaziji our strength is our best safeguard against a new invasion
ki ima tovarniško garancijo factory warranted

gasilska slika stalna zveza
neformalno (posnetek skupine) ▸ csoportkép
Po kosilu smo naredili še gasilsko sliko in se poslovili do drugega seminarja. ▸ Ebéd után készítettünk még egy csoportképet, és elbúcsúztunk a másik szemináriumig.
Po končanem uradnem delu srečanja so se vsi skupaj postavili za obvezno gasilsko sliko pred evropskimi zastavami. ▸ A találkozó hivatalos része után közösen odaálltak mindannyian a kötelező csoportképhez az európai zászlók elé.
Sopomenke: gasilska fotografija, gasilska