Franja

leg¹ [leg] samostalnik
noga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize
navtika ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila
šport stran igrišča desno od metalca (kriket)

to be all legs nogat, dolgonog
to be off one's legs biti slab v nogah
to be on one's last legs biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih moči
the boot is on the other leg resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenile
to fall on one's legs postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečo
to feel (ali find) one's legs shoditi (otrok)
to get a leg in pridobiti zaupanje
to get upon one's legs razjeziti se, planiti kvišku
to get on one's hind legs postaviti se po robu, pripraviti se k obrambi
to give s.o. a leg up pomagati komu naprej
not to have a leg to stand on ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičila
to have a bone in one's leg dati šaljiv odklonilen odgovor
to have the legs of biti hitrejši od koga
to have legs biti zelo hiter (zlasti ladja)
to have good sea legs ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornar
to keep one's legs obdržati se na nogah
leg and leg enako stanje v igri, enako število točk
on one's (hind) legs na nogah, pri dobrem zdravju
to pull s.o.'s leg imeti koga za norca, šaliti se s kom
to put one's best leg foremost pohiten
to run s.o. off his legs nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delom
to set s.o. on his legs pomagati komu na noge
arhaično to make a leg prikloniti se
to shake a leg britanska angleščina, pogovorno plesati, ameriško, sleng pohiteti, podvizati se
to shake a loose leg razuzdano živeti
to show a leg vstati
to show a clean pair of legs zbežati
to stand on one's own legs biti samostojen, postaviti se na lastne noge
to stretch one's legs iti na sprehod
to take to one's legs popihati jo
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo
black-leg slepar, stavkokaz

leisten narediti, opraviti, opravljati; sich etwas leisten privoščiti si; sich etwas nicht leisten können ne moči si privoščiti; als Funktionsverb : Abbitte leisten opravičiti se, prositi odpuščanja; Beistand leisten pomagati, priskočiti na pomoč; Bürgschaft leisten jamčiti, dati garancijo; einen Dienst leisten narediti uslugo; einen Eid leisten priseči; Folge leisten ubogati, einer Einladung: odzvati se vabilu, einer Bitte: ustreči prošnji, einem Befehl: držati se ukaza; Genüge leisten izpolniti (kaj); Gesellschaft leisten delati družbo; Hilfe leisten pomagati, izkazovati pomoč; einen Schwur leisten zakleti se; eine Unterschrift leisten podpisati; Verzicht leisten odpovedati se (čemu); Widerstand leisten upirati se (čemu/komu); Zahlung leisten plačati, plačevati, izvajati plačila

lekcij|a [é] ženski spol (-e …) die Lektion
figurativno dati lekcijo komu (jemandem) eine Lektion erteilen, einen Denkzettel verpassen

lekcija leçon ženski spol ; (ukor) blâme moški spol , réprimande ženski spol

dati komu lekcijo faire la leçon à quelqu'un

lékcija lesson

dajati (jemati) učne lékcije to give (to take) lessons
jemati francoske lékcije pri X-u to take lessons in French from X
dati komu lékcijo (figurativno) to teach someone a lesson
začeti z lékcijami to start lessons
dobil sem svojo lékcijo (figurativno) I've learnt (ali had) my lesson
to je bila dobra lékcija zame this was a good lesson for me
dobil je lékcijo, ki jo bo dobro pomnil he's had a lesson he won't forget in a hurry

lékcija (-e) f

1. šol. (enota v učbeniku) lezione

2. (inštrukcija) lezione:
dajati lekcije dare lezioni

3. pren. (oster opomin, ukor) lezione, sgridata, punizione:
dati komu pošteno lekcijo impartire a uno una severa lezione
to naj ti bo za lekcijo drugič ciò ti serva di lezione (per un'altra volta)

lékcija lección f

dati komu lekcijo dar una lección a alg

Lektion, die, (-, -en) lekcija; eine Lektion erteilen figurativ dati lekcijo

length [leŋɵ] samostalnik
dolžina; oddaljenost (časovna), trajanje; odmerjen kos (blaga, žice, vrvi itd.)

at length nadrobno; končno
at arm's length na doseg roke; čim delj od sebe
to keep s.o. at arm's length ne dati komu blizu, ne biti preveč prijateljski
to know the length of s.o.'s foot koga dobro poznati
at full length v naravni velikosti
at great (ali some, full) length na drobno, na dolgo in široko
to go to great length daleč iti; zelo se potruditi
to go all lengths; ali to go to any length iti do skrajnosti
to go to the length of mnogo si dovoliti; iti tako daleč, da
to win by a length zmagati za eno dolžino (konj, čoln)
when will you come our length? kdaj vas bo pot zanesla k nam?

lenticchia f

1. bot. leča (Ervum lens)
lenticchia d'acqua (lemna) vodna leča (Lemna)
dare qcs. per un piatto di lenticchie pren. dati kaj za skledo leče

2. kulin. (vrsta testenin) ○

lessive [lɛsiv] féminin lug; žehta, pranje; (umazano) perilo; figuré velika (denarna) izguba (pri igri); pralno sredstvo

jour masculin de la lessive pralni dan
donner à la lessive dati v perilo
faire la lessive prati perilo
mettre à la lessive namočiti, izlužiti
à la suite de ce scandale, on fit une grande lessive zaradi tega škandala so izvedli veliko čistko

let off prehodni glagol
sprožiti (puško); iztresti (šalo, dovtip); pustiti koga brez kazni (ali z manjšo kaznijo); odpustiti, izpustiti

to let off steam dati si duška

lētum -ī, n, stlat. in pesn. beseda, klas. le v slovesnem ali vznesenem govoru = mors

1. smrt: letum sibi consciscere Lucr. (redkeje brez sibi: alio modo … consciscam letum Pl.), qui sibi letum insontes peperere manu V. ki so si … zadali smrt s svojo roko, ki so se … sami usmrtili, ki so … naredili samomor; (pesn.) aliquem leto dare koga izročiti smrti = koga usmrtiti, ubiti: Pac. fr., quorum liberi leto dati sunt in bello Enn. ap. Non., milia multa daret leto V.; od tod (star. izraz, poseb. v naznanilih smrti) leto datus est preminul je, umrl je: ollus (= ille) leto datus est Varr., sos (= suos) leto datos divos habento Tab. XII ap. Ci. umrle svojce; turpi leto perire Ci. ep., eodem sibi leto … esse pereundum Ci. da mora umreti enake smrti, leto potiri Ci. poet. polastiti se smrti, dobiti v delež smrt = umreti, mortis letique potitus Lucr., leto afficere aliquem L. smrt zadati komu, usmrtiti koga, pari leto affectus est Lysimachus ab Seleuco N., pro patria letum oppetere L., leto absumi L., letum ferre V. smrt povzročiti (povzročati), zada(ja)ti, eripui … leto me V., virgo, quae laborantes utero puellas ter vocata audis adimisque leto H., ostentant omnia letum Cat., iam mala finissem leto Tib., mille modis leti miseros mors una fatigat Stat.

2. metaf. uničenje, pogibel, poguba, propad, ugonobitev: tenuīs Teucrûm res eripe leto V., si sciens fallo, tum me, Iuppiter optime maxime, domum familiam remque meam pessimo leto afficias Formula vetus ap. L.

letzte zadnji, Wille, Tag, Gericht: poslednji; Tag, Woche, Monat, Jahr: pretekli, prejšnji (letzten Freitag pretekli/prejšnji petek); figurativ (äußerste) skrajni; das letzte Wort zadnja beseda; der letzte Wille poslednja volja; letzte Ruhe večni počitek; letzten Endes konec koncev, navsezadnje; bis zum letzten Mann do zadnjega moža; in letzter Zeit v zadnjem času; bis auf die letzte Spur da ne ostane niti sled; das letzte Mal/zum letzten Mal zadnjič; zum ersten und zum letzten Mal prvič in zadnjič; die letzten Dinge poslednje reči; letzter Schrei zadnji krik mode; die letzte Hand auf etwas legen dokončati (kaj), dati zadnjo polituro; die Ausgabe letzter Hand zadnja avtorjeva izdaja; letzten Endes navsezadnje, konec koncev; der letzte Mohikaner poslednji Mohikanec

leurrer [lœre] verbe transitif vabiti, mamiti, slepiti

se leurrer slepiti se
leurrer un faucon zdresirati sokola, da se vrne k vabi
se laisser leurrer dati se premamiti (prevarati, zapeljati)
se leurrer d'une fausse espérance, d'illusions vdajati se napačnim upom, iluzijam

libellārius 3 (libellus) listinski, po listinah, pogodben, po pogodbi: alicui praedia libellario titulo committere Cass. v zakup proti preklicu dati.

libellus -ī, m (demin. liber)

I. lubje, ki so ga uporabljali za pisalne table: levis in aridulo malvae descripta libello Cinna ap. Isid. —

II.

1. knjiga, knjižica, spis(ek), (literarno) delo (delce): scripsi etiam illud quodam in libello Ci., libellos de contemnenda gloria scribunt Ci., libellis eum palaestraeque operam dare L., Cicero in ioculari quodam libello Q.; v pesnitvah: meo citus haec subscribe libello H., comīs garrire libellos H. lične veseloigre (komedije), quoi dono lepidum novum libellum … ? Cat.; meton. v pl. knjigarn(ic)a: quaesivimus … te in circo, te in omnibus libellis Cat., libelli, campus, porticus, … haec essent loca semper Mart.

2. meton. po vsebini spisa
a) zapis(ek), zaznamba, zaznamek, zabeležba, (za)beležka, beležnica, zapisnica, zapiski, seznam, zvezek, dnevnik: l. mandatorum Ci., libelli nominum vestrorum huius in manibus erant Ci., nisi forte, si quid memoriae causa rettulit in libellum (v beležnico), id numerabitur in actis Ci., an in … libellis … acta Caesaris firma erunt? Ci., pessimae vero consuetudinis, libellis esse contentum, quos … Q., ex libello respondere Plin. iun.
b) pritožna vloga, tožbni spis, (ob)tožba, pritožba, ovadba, prijava: componunt ipsae per se formantque libellos Iuv., libellum alicui dare (pri kom podati) Fl., libelli coniurationem nuntiantes dati Vell., in scrinio eius datus a Caro de me libellus inventus est Plin. iun., recitavit libellum disertum et gravem Plin. iun., rationem tradit, qua huius modi libelli formandi sunt Dig.
c) pismena prošnja, peticija; spomenica: commotus Atticus libellum composuit Ci. ep., supplicibus dominum lassare libellis Mart., libellos signare Suet. ali subnodare Plin. prošnje podpis(ov)ati = odgovoriti (odgovarjati) na prošnje, rešiti (reševati) jih, a libellis (sc. homo) Suet. = libellensis; non illi in libellis laudationem decretam miserunt Ci., epistulae … , quas primus videtur ad paginam et formam memorialis libelli convertisse Suet.
d) spored, program, pismeno povabilo h kaki slavnosti, predavanju idr.: gladiatorum libelli Ci. sporedi gladiatorskih iger, subsellia conducit et libellos dispergit T. razpošilja sporede predavanja.
e) javno naznanilo, razglasitev, razglas, nabit (razobešen) oglas, naznanilo, objava, obvestilo, lepak, plakat: edebat per libellos circum tribum missos scriptura brevi: Caesar dictator illi tribui Suet.; poseb. deicere libellos sneti oglase, nabite na posestvih zadolžencev, na katerih je pisalo, da so posestva zasežena in na prodaj = zasego posestev preklic(ev)ati: libellos Sex. Alfenus, procurator P. Quinti, … deicit Ci., suspensis amici bonis libellum deicio Sen. ph.
f) pismo, pisanje, dopis: libellum ipsius habeo, in quo est … Ci., ut ex libellis eius animadverti Brutus in Ci. ep., libellum (libellos) dare (napisati, izdati, od sebe dati) Aug., libellum repudii dare Aug., Vulg. razporočno (razvezno, ločitveno) pismo.
g) sramotilni spis, pamflet, paskvil, zabavljica: primus Augustus cognitionem de famosis libellis specie legis eius tractavit T., sparsos de se in curia famosos libellos non expavit Suet., libellos aut carmina ad infamiam alicuius sub alieno nomine edere Suet.
h) pismeno potrdilo, potrdilnica, poverilnica, izkazilo, izkaznica, spričevalo: significent id libello manu suā subscripto Paul. (Dig.).

lībertās -ātis, f (līber)

1. svoboda = svobodnost, osvobojenost, stan (položaj) osvobojenca (naspr. servitus): servos ad libertatem vocare C. sužnjem obljubljati osvoboditev, aliquem in libertatem vindicare Ci. koga osvoboditi, servo Crotonis libertas data est Ci., servis libertatem dare Iust.; v pl. osvoboditve, včasih = svoboščine: tribus non conduci possim libertatibus, quin ego illis hodie comparem magnum malum Pl., pecunias et libertates servis et ante dono datas T., libertatum conservandarum causā Ulp. (Dig.); metaf.: his terroribus ab Epicuro soluti et in libertatem vindicati Ci. duhovno osvobojeni.

2. svobodnost = stan (položaj) svobodnjaka, državljanska svoboda kot skupek pravic in prednosti rim. državljana, zlasti pravica glasovanja ob narodnih zborovanjih: quando patriam et libertatem perdidi Pl., quorum virtuti belli fortuna pepercit, eorundem me libertati parcere certumst Enn., cum intellegeret … omnes … homines naturā libertati studere et condicionem servitutis odisse C., libertate uti Ci., N. svoboden biti, imminuere civium Romanorum libertatem Ci., ad usurpandam libertatem vocare Ci. pozvati h glasovanju, dati na glasovanje, libertatem alicui eripere L. pravico glasovanja.

3. politična svoboda (držav, narodov), neodvisnost, samostojnost, samouprava (samoupravnost), demokratična ustava (naspr. dominatio, dominatus, servitus): patriam e servitute in libertatem vindicare N., et a regum et a patrum dominatione solere in libertatem rem populi vindicari Ci., in optimatium dominatu vix particeps libertatis potest esse multitudo Ci., aliae nationes servitutem pati possunt: populi Romani est propria libertas Ci., aut libertatem propriam Romani et generis et nominis recuperemus aut mortem servituti anteponamus Ci., plebi re, non verbo danda libertas Ci., Dionysius cum omnia moliendo eripuerit civibus suis libertatem Ci., Romani Aeduis libertatem erepturi sunt C., plus communi libertati tribuere C., reliquasque civitates sollicitant, ut in ea libertate, quam a maioribus acceperant, permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C., Brutus conditor Romanae libertatis L., Urbem Romam a principio reges habuere. Libertatem … L. Brutus instituit T. svobodo = demokratsko ustavo, demokracijo, republiko; od tod: libertas eos excitavit ad salutem patriae defendendam Ci. čut za svobodo, innata Ci. prirojeno svobodoljubje, timefacta l. Ci. — Pooseb. Lībertās -ātis, f Libêrtas = Svoboda, boginja svobode, ki je imela svetišče na forumu in na Aventinu: O., Plin., Suet., quaestiones … quae sunt habitae nunc in atrio Libertatis Ci., simulacrum … in aede Libertatis L.

4. metaf.
a) svoboda (da sme kdo storiti ali govoriti, kar hoče), α) dovoljenje, dovolilo: dat populo libertatem, ut quod velint faciant Ci., libertas est potestas vivendi, ut velis Ci., l. dicendi, loquendi Ci., fandi V., testamentorum Q., caeli Q. prost zrak; z inf.: sit modo libertas quae velit ira loqui Pr., nec mihi libertas imis freta tollere harenis Val. Fl. β) (v slabem pomenu) svoboda v vedenju, nevezanost, nezmernost, samopaštvo, samopašnost, razbrzdanost, razuzdanost: l. vitae C. razuzdano življenje, partim nimia libertas in adulescentia, partim profusa luxuries Ci., feminae omnium rerum (v vseh zadevah) libertatem, immo licentiam desiderant L., l. verborum Q. γ) (v blagem pomenu) odkritost, odkritosrčnost, prostodušnost (= gr. παρρησία), svobodomiselnost, neustraš(e)nost, odločnost, pogum: libertatem requirere Ci., multa cum libertate dicere Ci., l. ingenii S., aliquem multa cum libertate notare H., hoc mihi libertas, hoc pia lingua dedit O., vera de exitu eius magna cum libertate ominatus est Vell., in eo multa l. Q., affectatores libertatis, antiqua comoedia facundissimae libertatis, vox honestissimae libertatis Q., quae in aliis libertas est, in aliis licentia vocatur Q., quasi per libertatem T.
b) prostost (osvobojenost, razbremenjenost) od davščin: Icti.

liberté [-te] féminin svoboda, prostost, neodvisnost

libertés pluriel svoboščine
en liberté prost, svoboden
en toute liberté popolnoma svobodno, neovirano
liberté d'action, d'association svoboda delovanja, združevanja
liberté de commerce svoboda trgovanja, svobodna trgovina
liberté de conscience svoboda vesti
les libertés constitutionnelles ustavne pravice
liberté d'esprit nepristranost
liberté individuelle osebna svoboda
liberté des mœurs nenravnost, nemoralnost
liberté des mouvements svoboda gibanja
liberté naturelle pravica do svobode
liberté d'opinion pravica svobodnega izražanja svojega naziranja
liberté de la parole svoboda govora
liberté de penser svoboda mišljenja
liberté politique uživanje političnih pravic
les libertés publiques politične pravice
liberté de la presse svoboda tiska
liberté religieuse, des cultes svoboda vere, verska svoboda
liberté de réunion svoboda zborovanja
attentat masculin à la liberté, privation féminin de la liberté odvzem svobode
mise féminin en liberté izpustitev na svobodo
restriction féminin à la liberté personnelle omejitev osebne svobode
accorder à quelqu'un la liberté (de) komu na voljo dati
donner la liberté à quelqu'un komu podariti prostost, izpustiti koga na svobodo
laisser toute liberté d'action à quelqu'un dati komu vso svobodo
mettre en liberté izpustiti na svobodo, prostost dati
prendre la liberté dovoliti si

libre [librɛ] adjectif prost, svoboden, neodvisen

libre arbitre masculin prosta volja
libre à l'entrée carine prost
libre concurrence svobodna konkurenca
libre des droits de douane zacarinjen
à l'air libre na prostem, na zraku
libre de soucis brezskrben
école féminin libre zasebna šola
libre penseur svobodomislec
union féminin libre svoboden (koruzni, divji) zakon, konkubinat
entrée féminin libre prost vstop
zone féminin libre svobodna cona
des propos très libres zelo razbrzdano govorjenje
je n'ai qu'une main de libre imam samo eno roko prosto
avoir, garder son libre arbitre imeti, obdržati svobodo odločanja
être libre comme l'air biti popolnoma svoboden, ko ptiček na veji
être très libre avec quelqu'un biti zelo odkritosrčen s kom
libre à vous d'accepter ou de refuser lahko sprejmete ali odklonite
avoir le champ libre, la main libre imeti popolno svobodo delovanja
donner libre cours à sa colère dati duška svoji jezi