Franja

rēsīnātus 3 (rēsīna) smolén, smôlen

1. s smolo namazan: iuventus Iuv. (da se depilira in si zgladi kožo).

2. s smolo začinjen, imajoč okus po smoli: vinum Cels., Plin., Mart. (starodavniki so namreč v vinske sode obešali smolo, ker so menili, da se vino s tem izboljša).

resistō -ere -stitī (re in sistere)

1. obstati, ustaviti (ustavljati) se, postati (postajati), mirno (ob)stati: L., Ap., Col., Sen. tr., saepius appellatus (klican) restitit C. je mirno stal, ad revocantis verba restitit O., resistere Romae Ci., in regno C., cum duabus legionibus in occulto restitit C. se je ustavil, resiste! Ter. (po)stoj!, negabat se umquam cum Curione restitisse Ci. da ni postal, da bi govoril = da ni z njim nikdar spregovoril niti besedice; s poudarjeno predpono re: ubi lapsi resistamus Ci. kjer bi se lahko znova dvignili (postavili na noge), post ex fluvio fortuna resistet Enn. zopet vstane, se zopet vzdigne; occ. zaosta(ja)ti, osta(ja)ti: inopiā navium ibi restitit C., ad fontem cervus cum bibisset, restitit Ph.

2. metaf.
a) v govoru zaosta(ja)ti, posta(ja)ti, zadrž(ev)ati se, (ob)tičati, ustaviti (ustavljati) se: sed ego in hoc resisto Ci., media in voce resistit V., verba resistunt O. zastajajo.
b) upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se komu po robu, nasprotovati komu, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se pred kom, preprečiti (preprečevati) komu kaj; abs.: C., S. idr., restitimus semper lacessiti Ci., nullo resistente N. brez odpora, qui adversus (očitno) resistere auderent N.; z dat.: N., Hirt. idr., hostibus, eruptionibus, coniurationi C., sceleri audacium Ci.; s praep.: animus resistens ad calamitates perferendas C. odporen na kaj, odporen proti čemu, resistere vi contra vim L.; za odvisnim stavkom: ne sibi statua poneretur, restitit N.; za zanikanim glag.: vix resisti potest, quin … L., cui nullā vi resisti potest, quo setius … Ci.; pass.: a Cotta resistitur C.; brezos.: omnibus his resistitur C.

respōnsō -āre (frequ. k respondēre)

1. odgovarjati, da(ja)ti odgovor, odvrniti: num servi tibi responsant? Pl. ali ti sužnji bevskajo (revkajo) nazaj?, so sužnji do tebe zadirčni (nesramni)?; metaf.: lucus ripaeque responsant circa V. odmevajo; tako tudi: responsant silvae et vaga certat imago Val. Fl., fallax responsat imago frondibus Stat.

2. pren. krepko se postavljati po robu, upirati se, kljubovati, nasprotovati, zoprvati: responsare cupidinibus H., gallina responsat palato H., animus cenis responsat opimis H. ne mara, zavrača, zaničuje.

ressuscité, e [resüsite] adjectif oživljen, ki je vstal od mrtvih, ozdravel po hudi bolezni

restaurácija ž (lat. restauratio)
1. restavracija: hraniti se u -i
2. restavracija, obnova: restauracija slike
3. po revoluciji obnavljanje starega družbenega reda: francuska restauracija

re-stō -āre -stitī (re in stāre)

I.

1. obstati, ustaviti (ustavljati) se, mirno stati, zasta(ja)ti: si resto, pergit, ut eam Pac. ap. Non.; pren.: impetus haut longe mediis regionibus restat Enn., qui (sc. amor) restat Pr. ostane, je stanovitna.

2. nasprotovati, upreti (upirati) se, postaviti (postavljati) se v bran, postaviti (postavljati) se po robu komu: Ter., O., Pr. idr., fortiter restare L., cum omnes fugerent, solus restat L.; pass. impers.: quā minimā vi restatur L. kjer je najmanjši upor; metaf.: restantibus lamminis adversum pila et gladios T. —

II.

1. osta(ja)ti, še se nahajati, še biti kje: ad urbis incendium Romae restiterunt Ci.; metaf. preosta(ja)ti, osta(ja)ti: restat inimicus Ci., de viginti restabam solus O., dona flammis restantia O. (ostala) rešena, una spes restat in Etruscis L.; impers.: restat, ut dicendum videatur Ci. preostaja le še, treba je le še; z determinativnim pron. hoc, id, illud restat, ut Ter., Ci., nihil aliud restat, nisi ali quam Ter., L.; pesn. z inf.: restabat verba referre O.; z ACI: Stat.; occ. ostati (biti) živ, še živeti: Ter., V. idr., pauci admodum restant Ci., omnes composui. Felices! nunc ego resto H., iam pridem hunc sepeli; tu restas Pers.

2. še osta(ja)ti, še čakati koga: quod restat Ci. posihmal, v prihodnje, melioribus, Ardea, restas O. še živiš za … , še si ohranjena za … , hoc Latio restare canunt (z ACI) O.; s samim inf.: Lucr., ire tamen restat, Numa quo devenit et Ancus H. boš vendar morala iti …

Opomba: Vulg. pf. restavi: Aug.

resultō -āre (—) (—) (freq. k resilīre)

I. intr.

1. odskakovati, odbijati se: tela resultant galeā O.

2. metaf.
a) o glasu odmevati, odjekovati, oglašati se: imago vocis resultat O., sonus resultat Plin., grave aera resultant Mart.; o kraju: colles clamore resultant O., tecta resultantia vocibus Plin. iun.
b) skakati, poskakovati (pomanjkljivost govora, če je v njem preveč kratkih glasov): vitiosum dicendi genus, quod verborum licentiā resultat Q.
c) upirati se, postavljati se po robu, nasprotovati, zoprvati: barbara nomina Graecis versibus non resultant Plin. iun. jih je mogoče postaviti v metrum, preliti v verze. —

II. trans. odbijati, povzročati odboj (odbijanje): saxa parilem sonum resultarent Ap.

reteñir* (glej teñir) po-, pre-barvati

retiration [rətirasjɔ̃] féminin, typographie tiskanje na obeh straneh; tisk po drugi strani

retrace [ritréis] prehodni glagol
voditi nazaj (to k)
slediti nazaj, iti po istih sledeh nazaj; ponavljati, ponovno preiti (kaj) v mislih

to retrace events in one's memories v duhu obujati pretekle dogodke, spomine
to retrace s.th. in one's memory rekonstruirati kaj v svojem spominu
to retrace one's steps (way) vračati se po isti poti; figurativno preklicati svoje ukrepe

retread^* [ri:tréd]

1. prehodni glagol
zopet stopati (hoditi, korakati) po; iti po isti poti

2. samostalnik
ameriško & avstralsko bojevnik v obeh svetovnih vojnah

revanchard, e [rəvɑ̃šar, d] adjectif revanšističen, maščevalen; masculin revanšist; oseba, ki hlepi po maščevanju za poraz

politicien masculin, pays masculin revanchard revanšističen politik, revanšistična država

revanche [rəvɑ̃š] féminin maščevanje, povračilo, revanša; oddolžitev, vrnjena usluga; ponovna igra po izgubijeni igri

en revanche v zameno, v nadomestilo, nasprotno, za to
à charge de revanche s pogojem recipročnosti, da se isto vrne
j'ai mal déjeuné, mais, en revanche, j'ai bien dîné slabo sem kósil, zato sem pa dobro večerjal
la moisson a été médiocre, en revanche, la récolte des fruits a été excellente žetev je bila slaba, zato pa pridelek sadja odličen
prendre sa revanche sur quelqu'un maščevati se nad kom, revanširati se komu
refuser de donner sa revanche à l'adversaire odbiti igranje revanšne partije, revanšo z nasprotnikom

revenant [révənənt] samostalnik
oseba, ki se vrne, pojavi po dolgi odsotnosti; prikazen, duh (umrlega)

revenant, e [rəvnɑ̃, t] adjectif ki se vrača na zemljo; vieilli všečen; masculin duh, strah; familier oseba, ki se vrne po dolgi odsotnosti

croire aux revenants verjeti v strahove
(familier) tiens, un revenant! glej no, prikazen z onega sveta! (rečemo osebi, ki je že zelo dolgo nismo videli)

revendication [rivendikéišən] samostalnik
terjatev, terjanje, zahtevanje nazaj
politika zahteva po vrnitvi česa (zlasti ozemlja)
pravno stvarna tožba; ponovna dobitev

reversion [rivə́:šən] samostalnik
vrnitev v prvotno stanje, v staro navado (zlasti biologija vračanje k prvotnemu tipu, atavizem)
ponovna spreobrnitev; vsota, ki se mora izplačati po smrti kake osebe (zlasti življenjsko zavarovanje); nekaj, do česar ima kdo pravico ali kar pričakuje, da bo podedoval

revocar [c/qu] preklicati; odpoklicati; pregnati (dim); po-, pre-, beliti; na novo ometati; prikriti

revocar una asemblea odpovedati zborovanje
revocar una orden preklicati naročilo

rhētoricō -āre -āvī (predklas.) in rhētoricor -ārī (poklas.) (rhētoricus) govoriti po retorsko (govorniško), govoriti kot (kakor) kak retor (govornik): Tert., Hier., age nunc, quando rhetoricasti [satis], responde quod rogo Nov. fr.

ridgeway [rídžwei] samostalnik
cesta, ki vodi vzdolž grebena, po grebenu