trík (-a) m
1. trucco; sotterfugio:
naučiti se trikov poklica imparare i trucchi del mestiere
uporabiti vse trike za dosego cilja ricorrere a tutti i sotterfugi per conseguire lo scopo
2. (tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču) trucco:
filmski, fotografski, scenski trik trucco cinematografico, fotografico, scenico
Zadetki iskanja
- trísto numer. trecento:
hist. tristo termopilskih junakov i trecento delle Termopili
inter. tristo hudičev, tristo kosmatih, zelenih accidenti
pog. zebe me kot tristo hudičev ho un freddo della malora - tŕkati (-am) | tŕkniti (-em)
A) imperf., perf.
1. bussare:
trkati na vrata bussare alla porta
2. battere; toccare, (i bicchieri) brindare:
trkati s petami battere i tacchi
trkniti na zdravje brindare alla salute
3. battere, sbattere contro:
čolni so trkali ob pomol le barche sbattevano contro il molo
4. cozzare, dare cozzate
5. trkati na pren. fare appello a; ekst. pejor. solleticare:
trkati na solidarnost fare appello alla solidarietà
trkati na nečimrnost solleticare la vanità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dan trka na okna si fa giorno
ali te luna trka? ma sei matto?
trkati na vrata bussare alla porta; ekst. cominciare, essere alle porte
trkati na odprta vrata spalancare una porta aperta
bibl. trkajte in se vam bo odprlo bussate e vi sarà aperto, chiedete e vi sarà dato
B) tŕkati se (-am se) imperf. refl. trkati se na, po battersi:
trkati se po prsih battersi il petto - trobénta (-e) f muz. tromba; trombetta:
glas trobente squillo di tromba
trobente trobijo in bobni ropotajo le trombe squillano, i tamburi rullano
vojaška trobenta tromba militare
jazz trobenta tromba, cornetta da jazz
trobenta z ventili tromba a pistoni, cromatica
bibl. jerihonske trobente le trombe di Gerico
trobenta poslednje sodbe la tromba del giudizio
bot. črna trobenta trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides) - trpéti to suffer (od, zaradi from); to endure; to be in pain; (prenašati) to bear, to tolerate; to stand
hudó trpéti to suffer acutely
trpéti velike bolečine to suffer great pain
mnogo trpéti to have a hard time
trpéti pomanjkanje to suffer want, to be in great straits, to be in want
trpim za hudim glavobolom I am suffering from a bad headache
trpéti zaradi treme to suffer from stage fright
nikoli ni trpel lakote he has never experienced hunger
trpéti škodo to suffer damage
motor je močnó trpel the engine suffered severely
trgovina trpi zaradi vojne commerce suffers in war time
ne trpim radovednih ljudi I cannot bear (ali stand) inquisitive people
je ena stvar, ki je ne morem trpeti there is one thing I cannot put up with
zadeva, ki ne trpi odlašanja an affair that brooks no delay
ne morem trpéti take nesramnosti I cannot stand such impudence
trpéti žejo to suffer thirst
ne moreta se trpéti there's no love lost between them - trpéti (-ím) imperf.
1. soffrire, patire:
trpeti lakoto, žejo, bedo soffrire la fame, la sete, la miseria
trpeti peklenske muke soffrire le pene dell'inferno
trpeti za otroke sacrificarsi per i figli
trpeti kot žival lavorare, sfacchinare come una bestia
2. sopportare, subire:
trpeti izgubo sopportare una perdita
trpeti krivico subire un'ingiustizia
3. med. trpeti za, na essere affetto da; patire, soffrire di:
trpeti za kroničnim katarjem patire di catarro cronico
trpeti za nespečnostjo soffrire di insonnia
4. (biti prizadet zaradi učinkov česa slabega) soffrire, risentire:
zaradi pogostih izostankov z dela trpi proizvodnja la produzione risente del forte assenteismo
5. pren. (dovoljevati) tollerare:
rastlina ne trpi mraza la pianta non tollera il freddo
v hiši ne trpi vonja po tobaku non tollera puzza di tabacco in casa
ne trpeti ugovora non tollerare obiezioni - trpínčiti (-im) imperf.
1. maltrattare, angariare, vessare; torturare, seviziare:
trpinčiti živce poslušalcev mettere a dura prova i nervi degli ascoltatori
2. ekst. tormentare, assillare:
trpinčijo ga dvomi è tormentato dal dubbio - trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour
trúda poln painful, troublesome
s trúdom with an effort
brez trúda without trouble, easily, effortlessly
z velikim trúdom with great difficulty
z lahkim trúdom easily
izgubljen trúd a waste of effort
trúd brez haska wasted effort
ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer - trúd (-a) m fatica, sforzo; sudore:
zahtevati malo, veliko truda costare molta, poca fatica
ogenj je uničil ves njihov trud il fuoco distrusse i frutti delle loro fatiche
brezuspešen, dolgotrajen trud fatica vana, diuturna - trúden tired; fatigued; weary; (izčrpan) exhausted; worn-out
postati trúden to get tired, to tire
na smrt sem trúden I am ready to drop, I'm so tired - trudíti se (-im se) imperf. refl.
1. faticare, sforzarsi; adoperarsi:
brezuspešno, dolgo se truditi sforzarsi vanamente, a lungo
truditi se za naklonjenost koga adoperarsi per il favore di qcn.
2. affaticarsi, arrovellarsi, industriarsi, ingegnarsi:
trudil se je, da bi rešil problem si arrovellò per risolvere il problema
truditi se za otroke faticare per i figli - trzáj (-a) m
1. sussulto; tic:
trzaji umirajočega i sussulti del moribondo
trzaji in krči tic e crampi
2. scatto; strattone;
trzaj orožja rinculo - túdi also; too; as well; likewise; so; moreover, in addition
ne samo... ampak tudi... not only... but also
jaz túdi I too, me too, so (am) I, so (do) I
on govori tudi nemško he speaks German too
túdi tu here too
túdi ne nor, neither
lahko prideš in tvoja sestra túdi you can come, and your sister too (ali and so can your sister)
on prihaja in njegov brat túdi he is coming and his brother is too (ali also ali and so is his brother)
Moj brat govori angleško. - Jaz tudi. My brother speaks English. - So do I.
Jaz tega ne morem verjeti. - Mi tudi ne. I cannot believe it. - Neither (ali nor) can we.
Tega nisem vedel. - Jaz tudi ne. I didn't know that. - Neither did I.
Tudi če bi to bilo res, ne smeš tega reči Even if it were true you should not say that
to mislim túdi narediti I mean to do it, too - túdi
A) adv.
1. anche, pure:
ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no
2. anche, financo, persino:
mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci
3. (za podkrepitev trditve) proprio:
ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto
B) konj.
1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare
2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo) - túj (-a -e)
A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui
2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea
3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo
4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero
5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo
6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono
7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario
B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero - tújec stranger; (inozemec) foreigner; (tuj državljan) alien, foreign subject, unnaturalized foreigner; (neznanec) unknown person
jaz sem tu tújec I am a stranger here
nezaželen tújec undesirable alien
knjiga tújcev visitors' book
vodnik za tújce (tourist) guide
sovražen do tújcev hating aliens, xenophobic
sovraštvo do tújcev xenophobia
sovražnik tújcev xenophobe - túkaj adv.
1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
kje si? Tukaj dove sei? Qui
tukaj okrog qui attorno, da queste parti
2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego
3. voj. pog. presente; comandi:
vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!
4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare
5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo
6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo
7. tukaj ... tam qui... là:
streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là - tvégati to risk, to run a risk (ali risks), to run the risk of, to take risks; to venture, to hazard, (žargon) to chance it, to chance one's luck; figurativno to take a leap in the dark
nič ne tvégati to take no risks, to take no chances
tvégati skok to chance (ali to risk) a jump, to risk jumping
tvégati svoje življenje to risk one's life
rad tvegam 50 SIT I am willing to risk 50 tolars
močno tvegaš, da izgubiš vse you are running a great risk of losing everthing
ko je to storil, je tvegal svoje življenje in doing that he took his life in his hands
kdor nič ne tvega, nič nima nothing venture, nothing win - tvój, -a -e (pridevniško) ton, ta ; (samostalniško) le tien, la tienne
tvoj prijatelj in moj ton ami et le mien
eden od tvojih prijateljev un de tes amis
tvoj(c)i les tiens, ta famille - ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)
A) imperf., perf.
1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
2. rompere, spaccare:
ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova
3. pren. ammazzare, sfiancare:
ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro
4. pren. togliere, defraudare, privare:
ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare
5. pren.
ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando
6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
ubiti ritem rompere il ritmo
B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.
1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi
2. pren. ammazzarsi:
ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi
3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria