Franja

Mārsī -ōrum, m Mársi

1. (= *Mārtiī, prim. Mārs) sabelsko pleme ob Fucinskem jezeru z glavnim mestom Marruvium; gl. Maruvium), odločni nasprotniki Rimljanov do l. 304, ko so z njimi sklenili zavezo. Toda l. 91 so se postavili na čelo rim. italskih zaveznikov, ki so se dvignili zoper Rimljane, ker so jim odrekali rim. državljanstvo, in jim več let delali velike preglavice (od tod Marsicum bellum = bellum sociale). Marsi so bili zelo pogumni, sloveli pa so tudi kot poznavalci zdravilnih zelišč, čarovniki in krotilci (zagovarjalci) kač: C., L., Plin., Fl. Sg. Marsus -ī, m Márs: Ca. (kolekt.), kot praznoveren avgur: Ci. Kot nom. prop. Domitius Mārsus Domicij Mars, priljubljen pesnik za časa Avgusta, Vergilijev, Horacijev in Tibulov prijatelj: O., Mart., Suet. — Od tod adj.
a) Marsicus 3 mársovski: bellum Ci., vinum Mart., pubes Sil., ficus Macr.
b) Marsus 3 mársovski: centuriones Marsi duo C., augur Ci., duellum H., nenia ali voces H. zagovor, čarodejne besede.

2. germansko pleme v severozahodni Germaniji med rekama Lipa (Lippe) in Rura (Ruhr), ki ga je uničil Germanik: T.

marš moški spol (-a …) der Marsch (tudi glasba), Fußmarsch (dnevni Tagesmarsch, forsirani Gewaltmarsch, nočni Nachtmarsch, terenski Geländemarsch)
povelje za marš der Marschbefehl
naprej marš! Marsch!
v ritmu marša glasba im Marschrhythmus
| ➞ → pohod

martello [ma:télou] samostalnik (tudi martello tower)
okrogel obrambni stolp na obali

Martín moški spol Martin

también a tí te llegará tu San Martín tvoj dan bo tudi prišel

márveč but

ne samo... márveč tudi not only... but also

márveč konj. (ampak) ma; piuttosto, invece:
sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno collaborare non è soltanto utile ma anche necessario
pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost lasciamo stare il passato, pensiamo piuttosto (invece) al presente

márveč más bien, antes bien

ne samó ..., marveč tudi no sólo..., sino también

màrveč mais, au contraire, plutôt

marveč tudi mais aussi, mais encore

mās, maris, m

1. moškega spola, moški (o bogovih, ljudeh, živalih in rastl.), kot subst. moški, mož, pri živalih samec (naspr. femina): Lucr., Q., homines Pl., et mares deos et feminas esse dicitis Ci., teneri mares O. dečki, liberi tres, duo mares Plin. iun. dečka, mares liberi ali liberi mares Lact., bestiae aliae mares, aliae feminae Ci., marem cohibent callosa vitellum H. moški rumenjak (iz katerega bo petelinček) = petelinčka, ure mares oleas O. veje moške oljke, in tiliā mas et femina differunt Plin.

2. metaf. moški = možat, krepek: Tyrtaeus mares animos exacuit H., mares Curii H., male mas Cat. nemoški, mas strepitus Pers. krepka, vzvišena pesem.

Opomba: Abl. sg. -e; gen. pl. nav. marium: Ci., Mel., toda marum: Suet., Ap. Kot adj. tudi n. mare: Ap.

masažna kad stalna zveza
(za kopanje) ▸ masszázskád
Posestvo ima sicer tudi svoje teniško igrišče, bazen in masažno kad. ▸ A birtok egyébként saját teniszpályával, medencével és masszázskáddal rendelkezik.

masiv|en (-na, -no) massiv (tudi figurativno); (zbit) massig; (težek) schwer, klobig; stavba: wuchtig; Massiv- (gradnja der Massivbau, most die Massivbrücke, način gradnje die Massivbauweise, strop die Massivdecke)
masivna kamnina das Massengestein
masivni les das Vollholz
vojska masivni izstrelek das [Vollgeschoß] Vollgeschoss

maskira|ti (-m)

1. maskieren (tudi kulinarično)

2. vojska tarnen (se sich)

3.
maskira se (zakrinkati se) sich vermummen

maskulinizacij|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija, medicina die Maskulinisierung (tudi lingv.), Vermännlichung

Massicus -ī, m (s subst. mons in tudi brez njega) Másik, Másiška gora na meji Lacija in Kampanije, sloveča po izvrstnem vinu (zdaj Monte Masso ali Massico): Pl., Ci., L. Adj. Massicus 3 másiški: (h)umor ali munera V. = vinum Massicum H., tudi samo Massicum -ī, n (sc. vinum) másiško vino: veteris pocula Massici H.; subst. Massica -ōrum, n másiško pogorje: V.

Massōlī -ōrum in (pesn.) -ûm, m (Μασσυλεῖς, Μασσύλιοι) Masíli, nomadsko ljudstvo v vzhodni Numidiji: V., Plin., Sil., Prud. (iste imenuje L. tudi Maesūliī -ōrum, m Mesúlijci). — Od tod adj. Massōlus 3 masílski, pesn. = numídijski, áfriški: equites V., virga Mart., serpens Mart. zmaj, ki je čuval vrt Hesperid. Massōlius 3 masílski: virga Lucan., signa Sil.

mast|en (-na, -no)

1. fett (tudi figurativno zemlja, plen, dobiček); (bogat z maščobo) jed: fettreich; (omaščen) fettig, fettglänzend; (vsebujoč maščobo) fetthaltig, fettig; Fett- (krema die Fettcreme, medicina die Fettsalbe)

2. (zamaščen) ovratnik, tilnik: speckig, lasje: fettig

3. (nespodoben) saftig
mastna šala saftiger Witz, der Herrenwitz
|
mastni sijaj der Speckglanz
figurativno masten zalogaj ein fetter Bissen

mašin|a ženski spol (-e …) (stroj) die Maschine (tudi figurativno ženska)

mašíti to stop; to fill; to cram; to stuff

mašíti komu usta to gag someone
mašíti si ušesa to stop one's ears (tudi figurativno)

mat [mat] adjectif, invariable matiran, mat

le roi est mat!, échec et mat! šah mat!
donner échec et mat à quelqu'un, faire quelqu'un échec et mat matirati koga (tudi figuré)

mát (šah) mat moški spol

šah mat! échec et mat!
dati mat, postaviti koga pred mat (tudi, figurativno) donner échec et mat à quelqu'un, mettre quelqu'un en échec; (moten, medel) mat, terne