Franja

meus 3 pron. possesivum (iz *mei̯-os iz zaimenskega kor. *me-, *mo-; prim. gr. ἐμός, sl. moj = lit. mãnas = got. meins = stvnem. mīn = nem. mein, ang. my) moj, v sl. (nanašaje se na subj. istega stavka) svoj, in sicer subj.: meus gnatus Ter., meum dictum consulis L., mei sunt ordines, mea descriptio Ci. moje delo so, simulatio non est mea Ter. ni lastnost mojega značaja, ni moja navada; obj.: inuria mea S. = mihi illata meni storjena, crimina mea L. = in me collata. Poseb.: meus illic homo est Pl. ali meus hic est, hamum vorat Pl. ali vicinus, en meus est O. moj je, imam ga, vix (sc. me) meum (ki sem komaj pri sebi) firmat deus O., postquam meus (sam svoj) a praetore recessi Pers., nisi plane esse vellem meus Ci. ves sam svoj (= povsem samostojen, povsem izviren), homo meus se in pulpito prosternit Ph. moj (naš) mož (= mož, o katerem ravno zdaj govorim), tako tudi interpres meus Petr., iste meus stupor Cat., Nero meus Ci. moj = moj prijatelj Neron; v nagovoru: mi homo Pl. moj ljubi, dragi moj, mi frater, mi Attice Ci. (moj) ljubi (dragi) brat, Atik, mea Pythias Ter. (moja) ljuba (draga) Pitiada, mea tu Ter. moja ljuba; occ. meni naklonjen: quis homo sit magis meus quam tuus Pl. Subst.

1. mea -ae, f (v nagovoru) moja ljuba, ljubica, dragica: Pl., quorum memor, o mea, pone fastus O., toda pl.: pars, o Telethusa, mearum O. tistih, ki me ljubijo in častijo.

2. meum -ī, n in pl. mea -ōrum, n moje, svoje, moja imovina, svojina, last(nina): Ter., Plin. iun., nihil addo de meo Ci., omnia mea mecum porto Ci., mea ne finxisse minora putarer H. svojo veljavo (vpliv) pri tebi, ego meorum solum sum meus Ter. izmed vse moje svojine sem le jaz sam svoj; poseb. non est meum ni po moje, ni moja navada, ni v moji navadi, ni moja stvar: non istuc meum est Pl., non est mentiri meum Ter., non est meum committere, ut … Ci. ne bi mi pristajalo, ne bi se spodobilo zame; meum est moja dolžnost je, pristoji mi: puto esse meum exponere, quid sentiam Ci., meum fuit cum causā accedere ad accusandum Ci.; toda: quod Thebae cecidere, meum est O. ali quodcumque potest fecisse videri fortiter iste, meum est O. je moje delo.

3. meī -ōrum, m moji, svojci (= moji rojaki, sorodniki, prijatelji, sužnji): Ci. ep., O., Plin. iun., Iliaci cineres et flamma extrema meorum V.; redkeje sg.: eduxi a parvulo, habui, amavi pro meo Ter.

Opomba: Iz star. soobl. mius 3, skrč. dat. pl. mīs: Pl.; voc. sg. m. mī, tudi pri fem. in neutr. (poleg mea, meum): mi soror, mi coniux Ap., mater mi Iul. Val., mi sidus Ap., tudi pri pl. m.: mi homines Pl., o mi hospites Petr.; pesn. voc. sg. m. tudi meus: O., sanguis meus V.; skrč. gen. pl. m. maiorum meûm: Pl. Pron. okrepljen z -met in -pte: meopte, meāpte mēpete, meāmet Pl., meamet facta S.

mezalians|a [é] ženski spol (-e …) die Mesalliance (tudi figurativno), die [Mißheirat] Missheirat

mg samostalnik
(miligram) ▸ mg
Elektronski indikator alkohola je pokazal 0,90 mg/l. ▸ Az elektronikus alkoholszonda 0,90 mg/l-t mutatott.
Kot vemo, tudi jajce vsebuje kalcij, ki pa ga je v enem jajcu le 24 mg. ▸ Mint tudjuk, a tojás is tartalmaz kalciumot, de egy tojásban csak 24 mg kalcium van.
Povezane iztočnice: mg/kg

mī, skrč. dat. = mihi; gl. tudi opombo pod meus.

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.

Midās (in neklas. Mida: Iust., Cl.) -ae, m Mídas, Gordijev sin, kralj tračanskih Brigov (Frigijcev) ob gori Bermij, Orfejev učenec; 94 let pred osvojitvijo Troje je s svojim narodom odrinil v Azijo in se polastil Frigije. Ker je lepo ravnal z ujetim Silenom, mu je Bakh izpolnil nespametno željo, da se spremeni v zlato vse, česar bi se dotaknil. Ker pa sta postajala zlato tudi jed in pijača, je Midas prosil Bakha, naj mu odvzame zaprošeni dar. Bakh mu je velel kopati se v reki Paktol; to kopanje ga je rešilo, reko pa je napolnilo z zlatom. Ko sta se Apolon in Pan (citre in piščali) spustila v glasbeno tekmovanje, je priznal razsodnik Tmol in z njim vsi drugi prvenstvo Apolonu, le Midas Panu, zato ga je Apolon kaznoval z oslovskimi ušesi: Ci., O., Mart., Val. Max., Aus., Cl., Iust., Hyg. (ki omenja Mida kot najditelja kositra in svinca) idr. Od tod adj. Mīdīnus 3 Míd(as)ov: nunc Arcadicum ac Midinum sapis M. kot osel.

middling [midliŋ]

1. pridevnik
srednje velik, povprečen, srednji
pogovorno srednje zdrav

2. prislov (tudi middlingly)
srednje, povprečno

3. samostalnik
(tudi množina), ekonomija blago srednje kakovosti
metalurgija, množina vmesni produkt

migljaj moški spol (-a …) der Wink (tudi figurativno)

migrateur, trice [-gratœr, tris] adjectif selilen

oiseau masculin migrateur ptica selivka (tudi figuré)

migrō -āre -āvī -ātum (iz *migu̯-ros menjavajoč kraj = potujoč, indoev. kor. *mei̯- iti, potovati; prim. tudi gr. ἀμείβω menjujem)

I. intr. seliti se, izseliti (izseljevati) se, preseliti (preseljevati) se: V., H., Sen. ph., Amm., Suet., non solum inquilini, sed etiam mures migrarunt Ci., res ipsa cogit vastam incendiis ruinisque relinquere urbem et ad integra omnia Veios migrare nec hic aedificando inopem plebem vexare L., itaque ad generum Agathini migrare maluit Ci., in caelum Pl., finibus Plin., e fano foras Pl., ex urbe rus Ter.; pass.: Romam inde migratum est a propinquis raptarum L., ut aut sensus omnino omnes mors auferat aut in alium quendam locum ex his locis morte migretur Ci.; metaf.: Col., Plin., de vitā Ci., Vell. ali ex hac vitā Ci. ali ex hominum vitā Ci. preseliti se v večnost, ločiti se (iti) s tega sveta, umreti, verum equitis quoque iam migravit ab aure voluptas omnis ad incertos oculos et gaudia vana H. se je preselila, je prešla, mens officio migrat Pl. zahaja v dolžnosti, migrasset sane ex hominibus inertia Val. Max. bi bila minila človeka, amicitia, cuius in locum migraverant adsentationes, blanditiae et peior odio amoris simulatio Plin. iun. so stopila; podobno: m. ad alias nuptias, ad aliud matrimonium Icti. prehajati k drugemu zakonu, začeti z drugim zakonom, omnia migrant Lucr. vse se spreminja, nam quocumque modo perturbes caerula quae sint, numquam in marmoreum possunt migrare colorem Lucr. spremeniti se v marmornobelo, marmornobelo postati, cornua in mucronem migrantia Plin. ki (na koncu) prehajajo v ost. —

II. trans.

1. odpraviti (odpravljati), spraviti (spravljati) stran (proč), prestaviti (prestavljati), odstraniti (odstranjevati): relicta, quae migratu difficilia essent L., nidum Gell., num migrantur Rhoeteia regna in Libyam superis? Sil., divitias ab occidente in orientem Aug.; pren.: in se tantam gloriam migrare Hyg. nakloniti (naklanjati) si.

2. metaf. prestopiti (prestopati), (pre)kršiti, žaliti (naspr. servare): ius civile Ci., facere promissum quaeque pertinent ad veritatem et ad fidem ea migrare interdum et non servare fit iustum Ci.

Opomba: Star. cj. pf. migrassit: Ci.

mikroskopski pridevnik
1. (o mikroskopu) ▸ mikroszkópos, mikroszkopikusMed najpogostejše medicinske preiskave spadata prav kemijska in mikroskopska analiza urina. ▸ A vegyi és mikroszkópos vizeletvizsgálat a leggyakoribb orvosi vizsgálatok közé tartozik.
Če bo mikroskopski pregled potrdil, da je ta bezgavka zajeta s tumorjem, bo sledila odstranitev vseh ostalih bezgavk. ▸ Ha a mikroszkópos vizsgálat megerősíti, hogy a nyirokcsomó daganatos, az összes többi nyirokcsomó eltávolítása következik.

2. (ki se ga vidi le z mikroskopom) ▸ mikroszkopikusPrisotnost mikroskopskih celic umazanije v zraku lahko spodbudi nastanek krvnih strdkov. ▸ A levegőben lévő mikroszkopikus szennyeződések jelenléte serkentheti a vérrögök kialakulását.
Živalstvo pa je neizmerno pestro, od mikroskopskih bakterij do največjih in najbolj razvitih sesalcev. ▸ Az állatvilág azonban rendkívül változatos a mikroszkopikus baktériumoktól a legnagyobb és legfejlettebb emlősökig.

3. (zelo majhen) ▸ mikroszkopikus
Poleg sodelovanja v znanstvenem svetu pa me zanima tudi sodelovanje na bolj mikroskopski ravni. ▸ A tudományos világ szintjén való együttműködés mellett a mikroszkopikusabb szintű együttműködés is érdekel.
Ali tak, pravzaprav mikroskopski učinek upravičuje precej visoko ceno tovrstnih izdelkov? ▸ Vajon egy ilyen mikroszkopikus hatás indokolja az ilyen termékek meglehetősen magas árát?
Če bi se največji slovenski banki res združili, bi obvladovali pol slovenskega trga, v evropskem merilu pa bi še vedno ostali precej mikroskopski. ▸ Ha a két legnagyobb szlovén bank egyesülne, akkor a szlovén piac felét uralnák, de európai viszonylatban még mindig mikroszkopikus méretűek maradnának.

4. izraža poudarek (zelo podroben) ▸ mikroszkopikusRazgrnejo in z mikroskopsko natančnostjo secirajo vsako napako, neumnost in nerodnost, ki se zgodi poslancem. ▸ Feltárnak és mikroszkopikus pontossággal boncolgatnak a parlamenti képviselőkkel kapcsolatos minden hibát, butaságot és ügyetlenséget.

mil¹ (-a, -o)

1. (ljub) lieb

2. (ljubek) obraz ipd.: anmutig, hold
mil obraz das Engelsgesicht, Madonnengesicht
(prikupen) süß (tudi vonj)

3. (prikupljiv, nežen) anschmiegend, anschmiegsam

4. (blag) značaj: sanft, sanftmütig; sodba: mild

5. (usmiljen) gnädig

6. (blag) zrak: lind, podnebje: mild
mila klima mildes Klima, medicina das Schonklima

7. (blag) pralno sredstvo, čistilo: schonend, nicht scharf

8.
figurativno milo rečeno gelinde gesagt, mild gesagt
sreča (mu/ji) je mila das Glück lacht (ihm/ihr)
milo za drago die Retourkutsche
vrniti milo za drago heimzahlen, mit gleicher Münze heimzahlen, Gleiches mit Gleichem vergelten, den Spieß umkehren

mīles -itis, m (etim. nedognana beseda, morda sor. z gr. ὅ-μιλος, ajol. ὄμιλλος kup, tolpa, zbor, ὁ-μιλία, občevanje, ὁμιλέω občujem, prim. tudi skr. mēla- shod, občevanje)

1. vojak, bojevnik, borec: Ca. ap. Gell., Pl., Ter., Varr., H., Sen. ph., T., Icti. idr., vetus (naspr. tiro) L., milites veterani C., miles novus O. ali milites novi S., L. na novo izbrani (nabrani), milites veteres S., legionarii C., gregarii Ci., voluntarii L., auxiliarii (naspr. legionarii) L., miles mercennarius L., milites mercennarii N., milites Romani, Sullani, Iugurthini S., Persei O., tribuni militum C., Ci.

2. occ.
a) navaden vojak, prostak (= miles gregarius, naspr. častnik): vos adpello, centuriones, vosque, milites Ci., haec velut contionanti Minucio circumfundebatur tribunorum equitumque Romanorum multitudo, et ad aures quoque militum dicta ferocia evolvebantur L.
b) častnik: Pl., Ter.
c) „vojaki“, za časa cesarjev dvorni uradniki (upravniki), ki so nosili orožje in spadali k vojski: pozni Icti.

3. pešec, pešak, vojak pehotne enote, legijski vojak: cum in his angustiis res esset atque omnes viae ab Afranianis militibus equitibusque obsiderentur nec pontes perfici possent imperat militibus Caesar, ut … C., milites equitesque misit C., decem milia militum et mille equites L.

4. kolekt. vojaštvo, vojska, vojaki: late loca milite complent V., milite atque equite nisi Romano non uti populum Romanum L. pehote in konjeništva.

5. pesn. metaf.
a) vojak = kamen na šahovnici, kmet: discolor ut recto grassetur limite miles, cum medius gemino calculus hoste perit O.
b) fem.: rudis ad partūs et nova miles eram O. novinka, miles erat Phoebes (sc. nympha) O. spremljevalka.

Mileum (Milevum) -ī, n ali Milevī -ōrum, m, tudi Milevis (-is), acc. -im, f Miléj, Milév, Milévi, Miléva, mesto v Numidiji blizu Kirte: Aug. — Od tod adj. Milevetānus 3 miléjski (milévski): Aug.

milijardica samostalnik
ironično (o količini denarja) ▸ milliárd [pénzösszeg]
A zavidal jim je lahko tudi sam veliki šef Microsofta, ki je za prvo milijardico porabil kar nekaj let. ▸ De maga a Microsoft-nagyfőnök is megirigyelte őket, akinek jó néhány évébe került, mire előteremtette az első milliárdot.

mīlitia -ae, f (mīles)

1. vojaška, vojna (bojna) služba, vojaščina: H., Col., Plin., Lucr., Vell., militiae munus C., vacatio militiae C. oprostitev od vojaščine, militiae disciplina Ci., in militiae disciplinam proficisci Ci. v šolo vojaške službe, militiae magna scientia S., trium et viginti annorum militia durissima L., sub te tolerare magistro militiam et grave Martis opus V.; pl. militiae Tib. razne vrste vojaške službe; occ. stopnja v vojaški službi, častniška stopnja, častniško mesto, čin: equestres militias ita ordinavit, ut post cohortem alam, post alam tribunatum legionis daret Suet., liberto meo militiam do Aug; tudi služba dvornega upravnika na cesarskem dvoru (prim. mīles 2. c): militiae gradu evectum pietas principis extulit Prud.; metaf. služba, posel: haec mea (sc. poetae) militia est O., haec urbana militia respondendi, scribendi, cavendi Ci., conturbernium muliebris militiae Ci.; poseb. ljubezenska služba: Pl., militiam Veneris blandis patiare sub armis Pr., late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H.

2. meton.
a) vojna ali vojska = bojevanje, vojskovanje, vojni pohod, vojaški spopad: Vell., militiae magister L. vojskovodja, m. adversus Graecos Iust.; poseb. pogosto v loc. v zvezah domi militiaeque Ci. idr. ali militiaeque domique L. ali et domi et militiae Ci. ali militiae et domi Ter. doma in na vojski, v miru in vojni; redkeje sam loc.: plerosque militia (po nekaterih izdajah militiae) paucos famā cognitos, accire et ambiundo cogere homines emeritis stipendiis se cum proficisci S.
b) vojaki, vojaštvo, vojska: Val. Max., militiam (milites) cogere L., hic pars militiae, dux ille erat ducum O. je spadal k vojakom … k poveljnikom, cum omni militiā interfici Iust.

Opomba: Star. gen. sg. militiai: Lucr.

mīlitō -āre -āvī -ātum (mīles)

1. biti vojak, biti v vojski, biti v vojaški službi: Ter., H., Ps.-Q. (Decl.), Plin., Suet., mercede militare apud Persas Cu., in eius exercitu Catonis filius Tiro militabat Ci., m. sub aliquo L., Vell. ali sub alicuius signis L., m. alicui T., gloriae Cu.; z notranjim obj.: navalia proelia, quae Xerxes apud Peloponessum militaverat Iul. Val. pomorske bitke, ki jih je Kserks bil pri Peloponezu; v pass.: confidentiā illa militia militatur Pl. se prestane, se prebije, militabitur bellum H. vojna bo; subst. pt. pr. mīlitantēs -ium, m v vojski služeči; occ. služiti kot (k vojaštvu spadajoč) dvorni uradnik (upravnik) (prim. mīles 2. c. in mīlitia 1.): Cod. I., praeclare in palatio militans Aug. dvorni uradnik v odlični službi.

2. metaf. služiti: militat in silvis catulus H., militat omnis amans O., vixi, puellis nuper idoneus, et militavi non sine gloriā H., quae (sc. machina) muros frangere militat Tert.; tudi z obj.: prima stipendia Veneri militabant Ap. opravljala sta prvo službo Veneri.

milliary [míliəri] samostalnik (tudi milliary column)
rimski miljnik

Milo² -ōnis, m Mílon, priimek Anijevega plemena. Poseb. znan je T. Annius Milo Papinianus Tit Anij Milon Papinijan, sin Gaja Papija Celza in Anije, hčere Gaja Anija Milona, je posinovil svojega vnuka; Sulov zet, l. 57 tr. pl. s Publijem Klodijem, s katerim se je pozneje sprl in ga ubil v pouličnem spopadu l. 52. Bil je obtožen umora, zato je moral oditi v pregnanstvo v Masilijo, čeprav ga je njegov prijatelj Ciceron zagovarjal v znanem govoru Pro Milone. Po vrnitvi (vrnil se je brez Cezarjevega dovoljenja, torej na svojo roko) je začel kot vodja razbojniških tolp v Kampaniji sovražno delovati proti Rimljanom; v enem od tovrstnih spopadov je bil tudi ubit: Ci., C., Varr. ap. Gell., Lucan. — Od tod adj. Milōniānus 3 Milónov, milónski: tempora Balbus ap. Ci., V.; subst. Milōniāna -ae, f (sc. oratio) Ciceronov govor za Milóna: Ci., M.

milost¹ ženski spol (-i …)

1. die Gnade
akt milosti der Gnadenerweis, Gnadenakt (tudi pravo)
religija Gospodova milost die Gnade des Herrn
posvečujoča milost heiligende Gnade
dejavna milost die Tatgnade, tätige Gnade
brez milosti gnadenlos
iz milosti gnadenweise
na milost in nemilost auf Gnade und/oder Ungnade
na milost in nemilost prepuščen komu/čemu ein Spielball des … sein
prositi za milost um Gnade bitten, um sein Leben bitten
ne najti milosti v očeh koga vor jemandes Augen keine Gnade finden

2.
Vaša milost [Euer] euer Gnaden