Franja

in-vīscerō -āre -āvī -ātum (in [praep.], vīscera) v drob(ov)je vde(va)ti, vstaviti (vstavljati); pren.: sibi quodam modo inviscerarunt (so si globoko v srce vtisnili), quod dominus dixit Aug., invisceratus cordi timor domini Aug. globoko ukoreninjen, caritas inviscerata in cordibus nostris Aug.

in-vītus 3, adv. -ē

1. s silo do česa pripravljen, izsiljen, prisiljen, zoper voljo, proti volji, nerad, neprostovoljen, braneč (upirajoč) se (naspr. cupiens, volens, libenter, voluntate): invitā saepe iuvamus ope O.; večinoma predik.: invitus facio, dico Ci., invito ei despondet filiam suam Ci., ne quis te invitum polliceri cogat Ci., invito et repugnanti per genas lacrimae fluunt Sen. ph., quocumque istinc loco seu volens seu invitus constitisti L., quod vos inviti secuti estis Ci., hic ordo, qui decrevit invitus Ci. ki je bil k temu sklepu prisiljen, nulla invitior esse solet Pl. fr., eum invitissimum dimisi Ci., civis libertatem nemo potest invitus amittere Ci., te dis hominibusque invitis omnia consecuturum Ci. zoper voljo bogov in … , absente populo et invito Ci., si se invito conarentur C., illa scelera invitissimā civitate facta sunt Ci. popolnoma zoper voljo, invitissimis Stoicis Ci. čeprav so se stoiki na vso moč upirali; z gen.: non invitum fore solutionis Icti. bo prav rad videl plačilo, bo vesel plačila; subst.: illud certe ab invitis exigi non oportet Ci., emere ab invito Ci.; pren.: verba rem non invita (rade) sequentur H., invitis oculis aspicere O., invita in hoc loco versatur oratio Ci., invitā lege agere Ci., invito sanguine Val. Fl.; adv.: invite loquere, gnate Sen. tr., invite cepi Capuam Ci., ficte referas gratiam invite danti Varr., invitius ad hoc genus sermonis accedere Ci.; adv. abl. invītō proti volji, nerad: Pl.

in-vocō -āre -āvī -ātum (po)klicati, poz(i)vati koga, sklicevati se na koga: si fallat, Iovem patrem aliosque iratos invocat deos L., Iunonem Ci., deos testes invocare L., Cu. za priče, aliquem advocatum (kot izvedenca) ad communem imperatorum fortunam defendendam Ci., manes matris (na grobu) Sen. rh., aliquem Iust. ali deos in auxilium Q., sibi deos Pl., deos precibus T., leges T., opem deorum L., arma alicuius adversus aliquem T., fidem militum T., Suet., lucem, Brutum Suet., multis caritates adversas Amm., Musas Q.; pesn.: hoc sublime candens, quem invocant omnes Iovem Enn. ap. Ci. kar imenujejo Jupiter; prim.: Persae … dominum, Macedones regem invocantes Cu. so ga naslavljali.

involved [invɔ́lvd] pridevnik
zapleten, vpleten, vključen (in s.th. v kaj, with s.o. s kom)
vštet, prizadet, ki se tiče koga ali česa; udeležen, zavzet pri

involved in debt do vratu v dolgovih
the persons involved ljudje, ki so vpleteni v
to be involved iti za kaj, biti prizadet
his prestige is involved gre za njegov ugled

inyectar vbrizgati

los ojos se le inyectaron de rabia oči so se mu pordečile od jeze

Íō f (gr. Ἰώ) Ío (gen. Io) ali Ióna, hči argoškega kralja Inaha, Jupitrova ljubica. Ljubosumna Junona jo je spremenila v kravo in naročila stookemu Argu, da jo straži. Arga je usmrtil bog Hermes. Ker je Io preganjal obad, je blodila po svetu in prišla slednjič v Egipt, kjer je spet dobila človeško podobo in rodila Epafa. Istovetili so jo z boginjo Izido, Ozirisovo soprogo. Sklanjatev:

1. gen. Īūs, acc. in abl. Īō

2. lat. gen. Īōnis, acc. Īōnem, lat. dat. Īōnī: Acc. fr., Pl., O., Hyg., Pr. — Od tod adj. Īonius 3 ionski, Ionin, Iin (= od Ione ali Io preplavan); prim. Īōn 3.

Ĭōnēs -um, m (Ἴωνες) Jonci, eno izmed štirih glavnih grških plemen, ki je prvotno prebivalo na severnih obalah Peloponeškega polotoka, dalje v Atiki tja do Evboje; dorsko preseljevanje je pregnalo mnogo Joncev na otoke in v Malo Azijo, kjer so se naselili ob obrežju med Fokajo in Miletom, tako da so se pozneje Jonci imenovali predvsem prebivalci Male Azije: Ci., L., Vitr., Cl. — Od tod adj.

1. Ĭōnicus 3 (Ἰωνικός) jonski: motus H., attagen H. iz Jonije, capituli Vitr., gens Plin., dialectus Q., Ionicus (sc. saltator) Pl., Varr.; adv. Ĭōnicē jonsko, v jonskem narečju: Gell.

2. Ĭōnius 3 (Ἰώνιος) jonski: gemma Plin., mare L., Plin. Jonsko morje med Italijo, Sicilijo in Grčijo; pri pesnikih najdemo Īōnius (dolgi ī! — to besedo izpeljujejo iz Īō; gl. Īō): Īonium aequor O. = Īonius sinus H. = Īonium -iī, n: V., Stat. Ionsko (= od Ione, Io preplavano) morje (a pri Val. Fl. 1, 24, je Īonium = Egejsko morje); tako tudi ros Īonius Pr., naves Īoniae Sen. tr.; subst. Ĭōnia -ae, f (gr. Ἰωνία) azijska Jonija: L., N., O., Plin., Mel.

3. Ĭōniacus 3 (Ἰωνιακός) jonski: puellae O.

4. Ĭōnis -idis, f (Ἰωνίς) jonska, subst. Jonka: Sen. tr.

Īphicratēs -is acc. -en abl. -e, m (Ἰφικράτης) Ifikrát, gr. moško ime; znan je poseb. Ifikrat, atenski vojskovodja okrog l. 400—350; spremenil je način grškega vojskovanja, tako da so se lahko čete mnogo hitreje premikale po bojišču: N., Iust. — Od tod adj. Īphicratēnsis -e, Ifikratov: N.

irgend: irgend jemand kdorkoli, nekdo; irgend etwas karkoli; in Fragen: kakšen, sploh kakšen; le kako; wenn ich irgend kann če le kako morem, kolikor; so rasch wie irgend möglich kolikor mogoče hitro

īriō -ōnis, m neka stročnata rastlina, ki so jo Grki imenovali ἐρύσιμον, morda grenkuljica (Glechoma) ali ognjica (= dvoredec (Diplotaxis sp.) ali njivska gorjušica oz. gorčica (Sinapsis arvensis)) (Sisymbrium polyceratium Linn.): Plin.

ironično prislov
(s posmehom) ▸ ironikusanOdlična nanizanka z risanimi liki ironično in kritično prikazuje ameriško družbo. ▸ A kitűnő rajzfilmsorozat ironikusan és kritikusan mutatja be az amerikai társadalmat.
Kot je ironično dejal analitik: "Dobički so bili lažni, večmilijonske nagrade vodstvom družb pa so bile zelo stvarne." ▸ Ahogy az elemző ironikusan megjegyezte: „A nyereségek hamisak voltak, a társaságok vezetőinek kifizetett többmilliós jutalmak azonban nagyon is valóságosak”.

Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.

ískra (-e) f

1. scintilla, favilla (tudi ekst.):
iskre se krešejo le scintille sprizzano
pren. iskra upora la scintilla dell'insurrezione
električna iskra scintilla elettrica

2. pren. (zelo majhna količina) briciolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prepirati se, da se iskre krešejo litigare furiosamente
iz njegovega pripovedovanja so kar švigale iskre un racconto, il suo, che faceva faville
pren. vreči iskro v sod smodnika gettare olio sul fuoco
pren. iz majhne iskre velik ogenj zagori modesta favilla gran fiamma seconda

iskríti se to spark; to sparkle; to scintillate; to emit sparks; to glitter

oči so se mu iskrile od jeze his eyes flashed with anger
zvezde se iskrijo the stars sparkle
njihov pogovor se iskri od duhovitosti their conversation sparkles with wit

ìspēti ȉspnēm
I. vzdigniti: dva stola ispeli su na podij dve mizi so postavili na podij, na oder; ispeti top na postav
II. ispeti se
1. vzdigniti se: sunce se ispelo iznad horizonta
2. povzpeti se: ispeti se na brdo; naša nauka ispela se na viši nivo; ispeti se na prste
3. zrasti: tamo se ispelo drveće
4. narediti se: pjege se ispeše po licu

Istaevonēs (in Istvaeonēs) -um, m Istevón(c)i (Istveón(c)i), germansko pleme. Po legendi so Manovi sinovi Inguas, Ermnas, Istuas (ki so pravzaprav vzdevki bogov Frejra (Freyr), Tira (Tyr) in najbrž Odina). Od tod patronim. Ingaevonēs Ingevoni, Hermionēs Hermioni, Istaevonēs Istevonci. Ingevoni so prebivali ob obali Severnega morja med Frizijo in Jutlandijo, Hermioni so se imenovali bolj proti jugu bivajoči Hermunduri, Semnoni in Markomani, Istevonci pa so bili rodovi, ki so bivali ob Renu: T.

Isthmus (-os) -ī, m (gr. ἰσϑμός ozek dohod ali vhod, zemeljska ožina), occ.

1. zemeljska ožina, ki je vezala celino s polotokom Propontida, kjer je bilo mizijsko mesto Kizik: Pr.

2. korintska zemeljska ožina, Ístmos, kjer so potekale istmijske igre: L., Pr., Rupilius Isthmum praemunire instituit, ut Achaiā (od Peloponeza) Fufium prohiberet C., Theseus bimarem pacaverat Isthmon O.; kot fem.: Isth. Ephyraea Ap. — Od tod adj.

1. Isthmius 3 (Ἴσϑμιος) istmijski, na Istmu: labor H. na istmijskih bojnih igrah, Dione Stat. (ker je imela v Korintu svetišče), ludi L.; subst. Isthmia -ōrum, n (τὰ Ἴσϑμια) istmijske (bojne) igre: L., Cu., Aus.

2. Isthmiacus 3 (Ἰσϑμιακός) istmijski: arena spectaculum Stat., Isthmiaci coloni Sil. (o Sirakužanih, potomcih Korintčanov), litus Cl., tecta Sil.

3. Isthmicus 3 (Ἰσϑμικός) istmijski: spectaculum Val. Max.

isukávati isùkāvām, isukívati isùkujēm
I. izdirati: omladina je isukivala sablje
II. isukavati se: crijeva se isukivala po stogodišnjim panjevima karpatskih prašumskih omorika čreva so visela ...

ìsūti ȉspēm, vel. ȉspi, aor. ìsuh ȉsū, izsuti, izliti: isuti pijesak; isuti mlijeko; isule mu se kraste po licu naredile so se mu kraste po obrazu; isuti riječi; isuti srce biti zgovoren, biti odkrit

it¹ [it]

1. osebni zaimek
ono, to (v slovenščini se navadno ne prevaja)

it writes well (svinčnik itd.) dobro piše
it is John John je
it is soldiers (to) so vojaki
Oh, it was you ah, ti si bil

2.
subjekt brezosebnih glagolov in konstrukcij

it rains dežuje
it is cold mrzlo je
it seems videti je
it says in the letter v pismu piše
what time is it? koliko je ura?
how is it with your promise? kako pa kaj s tvojo obljubo?
it is 6 miles to je šest milj do

3.
poudarjena oblika

it is to him that you should turn nanj bi se moral obrniti

4.
za predlogi

at it pri tem
by it s tem
for it za to
in it v tem
of it od tega, iz tega
to it k temu, na tem

5.
nedoločni objekt

confound it! da bi ga vrag pocitral
to fight it boriti se
to go it spustiti se v kaj, lotiti se česa
to foot it iti peš, plesati
to cab it peljati se s taksijem
to lord it igrati gospoda
to run for it teči po kaj, teči na varno, teči na vlak itd.
to keep at it naprej kaj delati
we have had a fine time of it odlično smo se zabavali
I take it that domnevam, da
there is nothing for it but to obey moramo pač ubogati
little was left of it od tega je malo ostalo

6. povratni
sebe, se, sebi, si, s seboj (za predlogi)

the war brought with it vojna je prinesla s seboj