Franja

strél (-a) m

1. voj. sparo, colpo; ekst. fuoco:
strel iz pištole, iz revolverja colpo di pistola, pistolettata, revolverata
strel iz puške fucilata, colpo di fucile; pog. schioppettata
strel iz topa cannonata, colpo di cannone
strel z lokom frecciata
strel v hrbet, v nogo un colpo, uno sparo alla schiena, alla gamba
strel ga je oplazil, zadel la pallottola lo colpì di striscio, lo colpì in pieno
pasti pod streli sovražnika cadere sotto il fuoco nemico

2. šport. tiro; calcio; cannonata:
kazenski strel calcio di punizione
strel v vrata, na gol tiro in porta
strel z glavo tiro di testa
strel čez ramo rovesciata
strel iz kota calcio d'angolo, corner
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. strel v prazno colpo a vuoto
lov. priti na strel capitare, venire sotto tiro
lov., voj. milostni strel colpo di grazia
šport. štartni strel segnale di partenza

strelec samostalnik
1. (kdor strelja z orožjem) ▸ lövész, lövőV strelskem centru danes nastopajo vsi štirje slovenski strelci. ▸ A céllövőközpontban ma mind a négy szlovén lövő fellép.
Pokol je preživela mlajša ženska, ki se pred strelcem skrila pod odejo in pozneje poklicala policijo. ▸ A mészárlást egy fiatalabb nő élte túl, aki a lövöldöző elől egy takaró alá bújt, majd később hívta a rendőrséget.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ NyilasSamski strelci utegnejo novo ljubezen srečati na delovnem mestu ali med poslovnimi partnerji. ▸ Az egyedülálló Nyilasok a munkahelyükön vagy az üzleti partnereik között találkozhatnak új szerelmükkel.Luna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

3. (pri igrah z žogo) ▸ góllövő [pri igrah, ki se igrajo na gol] ▸ pontszerző [pri igrah, ki se igrajo na točke]Premagali smo košarkarsko velesilo, ki ima odlične igralce, predvsem natančne strelce z razdalje. ▸ Megvertünk egy kosárlabda-nagyhatalmat, amelynek nagyszerű játékosai, elsősorban pontos bedobói vannak.Pri gostih je bil najučinkovitejši Kubanec Perez, ki je bil s sedmimi goli tudi prvi strelec tekme. ▸ A vendégeknél a kubai Perez volt a legeredményesebb játékos, aki hét góllal a mérkőzés legjobb góllövője lett.

4. zoologija Toxotes jaculatrix (riba) ▸ jávai lövőhal

Strelec samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ NyilasRimska cesta je najsvetlejša v ozvezdju Strelec, zelo nizko na južni strani neba. ▸ kontrastivno zanimivo A Tejút a Nyilas csillagképben a legfényesebb, a horizont fölött az égbolt déli részén.
Jupiter lahko v ozvezdju Strelca opazujemo v jutranjih urah. ▸ A Jupitert a Nyilas csillagképében a reggeli órákban figyelhetjük meg.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ NyilasLuna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

strength [strenɵ] samostalnik
moč, jakost, sila; čvrstost, odpornost; krepkost, žilavost; intenzivnost
vojska številčno stanje, dejansko stanje armade; jakost (utrdbe); (tekočine) vsebina

at full strength polnoštevilno, vsi
below strength, under strength vojska pod običajnim številčnim stanjem
in great strength v velikem številu
on the strength vojska na seznamu
(up)on the strength of na temelju, na osnovi česa
strength of body telesna moč
the strength of a horse figurativno konjska (silna) moč
strength of purpose moč volje, odločnost, vztrajnost
feat of strength dejanje, ki ga more napraviti le velika moč
it is beyond my strength to gre preko mojih moči
to measure one's strength with meriti svojo moč z
his relatives were there in full strength njegovi sorodniki so bili tam v polnem številu (vsi)

stres [é] moški spol (-a …) der [Streß] Stress
povzročati stres stressen
brez stresa [streßfrei] stressfrei
nastal zaradi stresa [streßbedingt] stressbedingt
smrt zaradi stresa der [Streßtod] Stresstod
pod hudim stresom [streßgeplagt] stressgeplagt

stress¹ [stres] samostalnik
napor, prizadevanje; pritisk, priganjanje; (vreme) neurje, ujma, huda ura
fizika pritisk, tlak, sila, teža; obtežitev, breme; napetost
figurativno važnost, poudarek, pomen
prozodija & slovnica naglas, poudarek, poudarjen zlog

from stress of work zaradi (od) napornega dela
under the stress of circumstances pod silo okoliščin
in times of stress v težkih časih
compressive stress napetost tlaka
main stress glavni poudarek
tensile stress napetost raztezanja
the stress is on the first syllable naglas je na prvem zlogu
to lay great stress (up)on močno poudariti, dati velik poudarek

Strich¹ (-/e/s, -e) črta, klein: črtica; (Streifen) proga; (Zone) pas, predel; Tierkunde von Vögeln: jata; selitev; (Gedankenstrich) pomišljaj; mit etwas: poteza; bei Geweben: smer niti; einen Strich machen potegniti črto (unter pod) ; einen dicken Strich machen (unter) figurativ odločno narediti konec z; nur noch ein Strich sein biti čisto shujšan; noch keinen Strich getan haben ne imeti še nič narejenega;
auf: noch auf dem Strich gehen können še lahko iti naravnost (kljub alkoholu); auf den Strich schicken poslati na cesto (v prostitucijo);
durch: einen Strich durch etwas machen prečrtati kaj; einen Strich durch die Rechnung machen figurativ prekrižati račune;
gegen: gegen den Strich gehen jemandem biti zoper dlako (komu), ne ugajati; nach Strich und Faden po vseh pravilih;
unter: unter dem Strich pod črto; na koncu vsega; in der Zeitung: v podlistku; unterm Strich sein biti pod kritiko;
wider: wider den Strich gehen biti zoper dlako, ne ugajati

strictē, adv., gl. strictus pod stringō.

style¹ [stáil] samostalnik
slog, stil, način (govora, pisanja, življenja itd.); dober, pravilen način
arhitektura slog; moda, model, kroj
šport stil, tehnika; uglajeno vedenje, fin način, okus, eleganca, imenitnost; (službeni) naslov, naziv, ogovarjanje, titula
ekonomija, pravno tvrdka, ime tvrdke; vrsta, kategorija; štetje časa (koledar)
zgodovina pisalo
poetično pero ali svinčnik; igla (bakrorezna, gramofonska itd.)
medicina sonda; kazalec sončne ure
tisk stil pisanja in pravopis

in style na lep način
in good (bad) style (ne)okusno
the latest style najnovejša moda
under the style of pod naslovom (imenom, firmo)
a gentleman of the old style gentleman stare šole
a squire of the old style staromoden podeželski plemič
lofty style vzvišen slog
New Style gregorijanski koledar
Old Style julijanski koledar
he has no right to the style of earl nima nobene pravice do grofovskega naslova
she has not much style about her ona nima mnogo elegance (okusa)
that is good (bad) style to je dobrega (slabega) okusa
that's the style! pogovorno tako je (prav)!
the matter is worth more than the style figurativno vsebina je več vredna kot oblika
my style is plain John Smith moje ime je preprosto J. S.
to put on style ameriško, pogovorno delati se finega
they live in fine (great) style oni živijo razkošno

sub-armālis -e (sub in armus) podpazdušen: vestis M. podpazdušna obleka, neko oblačilo, ki se je pod pazduho zavihavalo = subst. subarmāle -is, n: Valerianus ap. Vop.

sub-audītiō -ōnis, f (subaudīre) „podslišanje, podrazumevanje” = razumevanje česa pod čim, dostavljanje izpuščene besede v mislih: Serv., Eccl.

sub-basilicānus -ī, m (sub in basilica; gl. basilica pod basilicus) ki se rad mudi po bazilikah, obiskovalec bazilik = brezdelnik, brezdelnež, postopač: Pl.

sub-hīrcus -ī, m (sub in hīrcus) „smrdljivi kozel (= smrdljivec) spodaj” (namreč pod pazduhama) = pázduha: Isid.

subir [sübir] verbe transitif prestati, pretrpeti, doživeti; prenašati, podvreči se (quelque chose čemu); vdati se (quelque chose v kaj); opraviti, narediti (izpit)

subir quelqu'un prenašati koga (ki nam ni všeč)
subir un joug prenašati, nositi jarem
subir l'influence de quelqu'un biti pod vplivom koga
subir un interrogatoire biti zasliš(ev)an
faire subir un interrogatoire zasliševati
faire subir une majoration zvišati (ceno)
subir un examen napraviti izpit
subir une opération chirurgicale podvreči se, prestati kirurško operacijo
subir sa peine dans une prison odsedeti svojo kazen v zaporu
subir la visite médicale dati se zdravniško pregledati
l'ennemi a subi des pertes considérables sovražnik je imel znatne izgube
ce profet de loi a subi plusieurs modifications ta zakonski načrt je doživel več sprememb
on subit sa famille, on choisit ses amis (svojo) družino moraš prenašati, prijatelje pa lahko izbiraš

sublingual, e, aux [süblɛ̃gwal, gwo] adjectif podjezičen; (médecine)

comprimé masculin sublingual pastila, tableta, ki naj se stopi pod jezikom

sub-sīdō -ere -sēdī (-sīdī) (—) (sub in sīdere)

1. sesti (sedati), usesti (usedati) se, posesti (se), (dol) se spustiti (spuščati), počeniti, počepniti (počepati), skloniti (sklanjati) se: subsidite omnes, quasi solent triarii Pl. ap. Varr., subsidunt Hispani adversus emissa tela ab hoste, inde ad mittenda ipsi consurgunt L., subsedit in illa ante fores ara O., se collegit in arma, poplite subsidens V., alii elephanti pedibus insistentes, alii clunibus subsidentes prolabebantur L., subsidere in genua Cu.; (o živalskih samicah, ki se parijo) (pod samcem) počeniti, počepniti (počepati), da(ja)ti se oploditi (samcu), nastaviti (nastavljati) se (samcu): mirus amor, iuvet ut tigres subsidere cervis H., equae maribus subsidere possunt Lucr.

2. occ.
a) pripraviti (pripravljati) komu zasedo, pričakati koga v zasedi, čakati koga, prežati na koga, nastaviti (nastavljati) komu zasedo ali past, loviti koga, zalezovati koga, goniti (preganjati, gnati, pojati) koga: Miloni … subsidendum atque exspectandum fuit Ci., cur (sc. Milo) neque ante occurrit … nec eo in loco subsedit … ? Ci., partem militum locis … obscuris subsidere in insidiis iussit L.; z obj. v dat.: subsidere fero Aus.; z obj. v acc.: subsidere leonem Sil., mundi regnum Lucan., insontem, copiosos homines Amm.; pesn.: devictam Asiam (nam. victorem Asiae (Troiae) = Agamemnonem) subsedit adulter (sc. Aegisthus) V.
b) obsede(va)ti = zaosta(ja)ti, kje stalno osta(ja)ti, ustaliti se kje, nastaniti (nastanjati, nastanjevati) se, naseliti (naseljevati) se: si subsidit pars aliqua (sc. apium) Varr., magna … multitudo calonum, magna vis iumentorum, quae in castris subsederat … sequitur C., subsidere in ipsa via, in Sicilia (naspr. proficisci) Ci. ep., commixti corpore tanto subsident Teucri V., subsedisse in oppido Reatino, subsedisse Nuceriae Suet.; (o stvareh) obtičati: in Nilo navicula subsedit L. epit.; pesn. na dnu obležati: extremus galeāque imā subsedit Acestes V. Akestov žreb je zadnji obležal na dnu čelade.
c) (o stvareh) posesti (posedati) se, usesti (usedati) se, (u)pasti (upadati), uteči (utekati) se, poleči (polegati) (se), znižati (zniževati) se: Sen. rh., Min. idr., Tellus subsedit paulum O., urbs subsedit Lucr., terraene dehiscent subsidentque urbes? Lucan., neque enim poterant subsidere saxa Lucr., omnis mundi quasi limus in imum confluxit gravis et subsedit funditus ut faex Lucr., quidquid faecis subsederit Col., in urina quod subsidit Plin., flumina subsidunt O. subsidunt undae V., aqua subsidit Auct. b. Alx. se useda, se izčišča, ego tum videam tales subsidere ventos Pr., iussit … subsidere valles O., qua subsederant valles Cu., oculi vehementer subsederunt Cels. so se … vdrle, so … vdrte, ille (sc. ignis), qui alimentis deficitur, suā sponte subsidit Sen. ph. se sesede, (u)pade; pesn.: iam levis obliquā subsedit Aquarius urnā O. je zašel, temptatum mollescit ebur positoque rigore subsidit digitis O. se odmika prstom, se podaja pod prsti.

3. metaf. pasti (padati), uleči (ulegati) se, nehati (nehovati, nehavati), ponehati (ponehavati, ponehovati), pojemati (pojemovati), (po)jenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati), (z)manjšati se, zmanjšati (zmanjševati) se: ne silentio subsidat, sed firmetur consuetudine (sc. vox) Q., neque ego negaverim saepius subsidere in controversiis impetum dicendi Q., hinc accidit … ut aetas, iam altioribus disciplinis debita, in schola minore subsidat Q. da omrtvi, ubi testis ac spectator abscessit, vitia subsidunt Sen. ph., subsidunt menses mulierum Plin.

Opomba: Obl. iz pf. subsīdī: subsiderat, subsidisse Amm.

subsól -uri n

1. podtalje, podzemlje

2. podpritličje

3. prostor, ki je na strani spodaj
□ notă de subsol opomba pod črto

subsuoáră -óri f pazduha
□ la subsuoară pod pazduho

succomber [sükɔ̃be] verbe intransitif podleči; umreti; zgruditi se (sous pod); (vieilli)

femme féminin qui succombe ženska, ki se vda po upiranju
succomber sous le poids d'une charge zgruditi se pod težo bremena
succomber au sommeil, à la fatigue, à la tentation podleči spancu, utrujenosti, skušnjavi
succomber à la suite d'une fracture du crâne umreti za posledicami zloma lobanje

suc-cumbō (sub-cumbō) -ere -cubuī (—) (sub in *cumbere; prim. ac-cumbo, de-cumbo, in-cumbo in cubo -āre)

1. na tla pasti (padati), zgruditi se: Plin., Arn. idr., succumbens victima ferro Cat., vidit Cyllenius omnes succubuisse oculos O. da so se … zatisnile; occ. (o bolniku) leči (legati), uleči (ulegati) se: tandem Nolae succubuit (sc. Augustus) Suet.

2. metaf.
a) podleči (podlegati) komu, čemu, pred ali pod kom, čim, omagati (omagovati) pod (pred) kom, čim, o(b)nemoči (o(bne)magati) pod čim, popustiti (popuščati) pred kom, čim, vda(ja)ti se komu, čemu, v kaj, pustiti se premagati komu, čemu, biti poražen od koga, česa: philosopho succubuit orator Ci., succumbere inimicis, nulli neque homini neque perturbationi animi nec fortunae, succumbere crimini, adrogantiae divitum, senectuti, doloribus Ci., dolore animove (v duhu) succumbere Ci. labori C. ne biti kos, oneri, tempori, pugnae, Cannensi ruinae L., Europae succubuit Asia N., succumbere culpae V., O., precibus, malis O., adversis Sen. ph., voluntati alicuius Ap.; abs.: viri non esse debilitari dolore, frangi, succumbere Ci., hac ille perculsus plaga non succubuit N. pogum mu ni upadel (uplahnil), succumbente patria N., succumbe, virtus, labefacta mens succubuit Sen. tr., invitus succubuit maritus Ap.; z inf.: quam (sc. mortem) nec ipsam perpeti succubuisset vis Arn; occ. α) spolno se vda(ja)ti komu, telesno se združiti, spolno občevati s kom, spojiti (spajati) se s kom, koitirati, seksati, „dati (dajati) se dol“: ante nuptias ut succumberent (sc. virgines), quibus vellent Varr., succumbere cuivis Cat., succubuit famae victa puella metu O., succumbere tali marito Cl., gallina marito succumbit Mart. β) succumbere alicui (mulieri) biti (so)ljubimka (ljubica) (ženski): Iunoni Hyg., alumnae Tethyos Hyg.
b) podvreči, podrediti (podrejati) se komu, čemu: regno, sibi Cl.