Franja

Sminthe͡us (Zminthe͡us) -eī, acc. -eum in -ea, m (Σμινϑεύς) Smintêj (Zmintêj), bogoslužni vzdevek boga Apolona, izpeljan ali a) iz ὁ σμίνϑος, kretsko = poljska miš; Smintheus torej = mišemorec, morilec (ubijalec, pobijalec) miši (ker je Apolon pobijal poljske miši), ali b) (kar je verjetneje) iz mestnega imena „Smintha“ (Σμίνϑη); Smintheus torej = Smín(t)čan (Sminta je bila mesto v Troadi, kjer so častili Apolona): O., Hyg., Lact. — Od tod adj.

1. Sminthēus (Zminthēus) 3 (Σμίνϑειος) smíntski (zmíntski) = Apólonov: Sminthea spolia (= Astinoma, hči svečenika Hriza) Sen. tr.

2. Sminthius (Zminthius) 3 (Σμίνϑιος) smíntski (zmíntski), Smintêjev (Zmintêjev) = Apólonov: Serv., templum Plin., Apollo Amm., mures Arn.

smite^*2 [smáit]

1. prehodni glagol
napasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati
zastarelo zadati težak udarec (komu)
zastarelo pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti
figurativno zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran)

2. neprehodni glagol
udarjati, deliti udarce (često smite out)
boleti

to smite s.o. dead ubiti koga
to smite s.o.'s head off odbiti komu glavo
to smite s.o. hip and thigh figurativno popolnoma potolči koga
her conscience smote her for her ingratitude vest ji je očitala njeno nehvaležnost
his conscience smote him vest ga je zapekla
he was smitten with her beauty njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)
God shall smite thee bog te kaznuj
my heart smote me srce me je zabolelo
an idea smote him v glavo mu je šinila (neka) misel
the light smote her hair svetloba ji je obsijala lase
a noise smote his ear hrup mu je udaril na uho
he was smitten with a desire popadla ga je želja
to be smitten with biti udarjen, biti zaljubljen v
the town was smitten with plague kuga je udarila na mesto

smoky [smóuki] pridevnik (smokily prislov)
ki se dimi, zadimljen; sive dimnaste barve
figurativno nejasen

a smoky city zadimljeno mesto
a smoky fire ogenj z dimom
smoky quartz mineralogija čadavec

Smyrna (Zmyrna) -ae, f (Σμύρνα) Smírna (Zmírna)

1. glavno mesto maloazijske Jonije z izvrstnim pristaniščem ob Egejskem morju, po nekaterih virih Homerjevo rojstno mesto (zdaj Izmir Körfezi): Ci., L., Stat., Plin., Gell. Od tod adj. Smyrnaeus 3 (Σμυρναῖος) smírnski, smirnájski: Amm., Sid., conventus Plin., Marcion Plin. iz Smirne, vates (= Homerus) Lucan., Smyrnaea plectra Sil. = Homerjevi plektri, Homerjeve trzalice; subst. Smyrnaeī -ōrum, m Smirnájci, preb. Smirne: Ci., L.

2. starejše ime mesta Efez: Plin.

3. ime neke Amazonke: Plin.

4. Cinova (Cinna) slaba pesnitev (pesmotvor): Zmyrna mei Cinnae nonam post denique messem quam coepta est Cat., Zmyrna cavas Satrachi penitus mittetur ad undas Zmyrnam cana diu saecula pervolvent Cat.

snap up prehodni glagol
hlastno pograbiti, zagrabiti, zagotoviti si; prekiniti sobesednika

to snap s.o. up nadreti, nahruliti koga
to snap up the offer planiti po ponudbi
the post was snapped up at once (službeno) mesto je bilo takoj pograbljeno (oddano)

snemanj|e² [é] srednji spol (-a …) das Aufnehmen, die Aufnahme
snemanje filma Dreharbeiten množina, na prostem: Außenaufnahmen množina
gramofonske plošče: die Aufnahme, die Einspielung, Schallplatteneinspielung
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
naprava za snemanje zvoka das Schallaufnahmegerät
čas snemanja die Aufnahmezeit, Drehzeit
kraj/mesto snemanja der Drehort
prekinitev snemanja die Drehpause
vodja snemanja der Aufnahmeleiter

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.

Sodoma -ōrum, n (Σόδομα) Sódoma, mesto v Palestini: Tert. Od tod

1. adj.
a) Sodomīta -ae, m, f sódomski: arbores Aug., cinis, libido Prud.; pl. subst. Sodomītae -ārum, m (Σοδομῖται) Sódomci, Sodomíti, preb. Sódome: Prud.
b) Sodomītānus 3 sódomski, sodomitánski: Eccl.; pl. subst. Sodomītānī -ōrum, m = Sodomītae Sódomci, Sodomíti, Sodomitán(c)i, preb. Sódome: Eccl.
c) Sodomīticus 3 (Σοδομιτικός) sódomski: Eccl.

2. sodomia -ae, f sodomíja: Eccl.

Solī -ōrum, m (Σόλοι) Sóli

1. primorsko mesto v Kilikiji, pozneje imenovano Pompeiopolis, grška kolonija, rojstni kraj stoika Hrizipa (Chrysippus), grškega komediografa Menandra in grškega zvezdoslovca Arata: Ci., L. — Soobl. Soloe -ōrum, m Sóli: Mel., Plin., M. — Od tod
a) adj. Solensis -e sólski, iz Sólov izhajajoč (prihajajoč, doma, po rodu), kot subst. m Sólec, Solán: Bion Solensis, Aristomachus Solensis Plin.; v pl. Solēnsēs -ium, m Sólci, Soláni, preb. Sólov: Ci.
b) subst. Sole͡us -eī, m (Σολεύς) Sólec, Solán: Bion Soleus Varr., Milon Soleus Plin.

2. mesto na Cipru: Plin. (z obl. Soloe).

solicitar želeti, prositi (za), moledovati, zahtevati, potegovati se za; snubiti

solicitar con instancia nujno prositi
solicitar la mano snubiti (dekle)
solicitar permiso prositi za dovoljenje
solicitar una plaza (un empleo, un puesto) potegovati se za mesto (službo)
artículos muy solicitados (trg) zelo iskani artikli
estar solicitado iskan biti, dobro v prodajo iti, biti moda
ser poco solicitado težko iti v prodajo
María está solicitada para Piedro Peter snubi Marijo

Solun samostalnik
(mesto v Grčiji) ▸ Thesszaloniki

Solūs² -ūntis, f (Σολοῦς) Solúnt (zdaj Solanto), mesto na severni obali Sicilije vzhodno od Panorma: Plin. Od tod subst. Solūntīnus -ī, m (Σολουντῖνος) Solú(t)nčan, Soluntínec = iz Solunta izvirajoč ali doma: Posides Macro Soluntinus Ci.; pl. Solūntīnī -ōrum, m Solú(t)nčani, Soluntínci, preb. Solunta: Ci.

Solymī -ōrum, m (Σόλυμοι) Sólim(c)i, praprebivalci Likije, ki so izvirali iz sir(ij)skega ljudstva, po nekaterih piscih praočetje Judov, ki so baje zato svoje glavno mesto poimenovali Hierosolyma: Plin., T. Od tod subst. Solyma -ōrum, n (Σόλυμα) Sólime (Sólima) = Jeruzalem: Mart. — Soobl. Solyma -ae, f Sólima: Eccl.; adj. Solymus 3 sólimski = jerúzalemski, júdovski: Eccl., cinis Stat.

Sontiātēs -um, m Sontiáti (Sonciáti), keltsko pleme v Akvitaniji južno od Garumne (zdaj mesto Sôs): C.

Sōra -ae, f Sóra, najsevernejše mesto Volskov v Laciju ob desnem bregu reke Liris (še dandanes imenovano Sora): L., Sil., Iuv. Od tod adj. Sōrānus 3 sórski, soránski, iz Sóre prihajajoč: ager, transfuga L., augur Ci. (porogljivo zaradi praznoverja prebivalcev Sore). Kot priimek, npr.

1. Q. Valerius Soranus Kvint Valerij Soran, govornik in pesnik: Ci.

2. Servilius Barea Soranus Servilij Barea Soran, consul suffectus l. 52 po Kr.: T.

3. Dis pater Soranus Serv. oče Dit Sorski (Soranski).

sortior -īrī -ītus sum (sors2)

I. intr. žrebati, srečkati: Pl., Suet., Vell., Lact. idr., cum praetores designati sortirentur Ci., (sc. consules) comparare inter se aut sortiri iussi L., dum legiones de ordine agminis sortiuntur T., praetor certā lege sortiuntur Q. določa sodnike po žrebu (z žrebom). Subst. Sortientēs -ium, m (Κληρούμενοι) Žrebajoči, naslov Dífilove (grške) komedije: Clerumenoe vocatur haec comoedia Graece, Latine Sortientes Pl. —

II. trans.

1. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) določiti (določati, določevati), (raz)deliti (razdeljevati) (si) kaj, žrebati, srečkati za kaj: Suet. idr., iudices Ci., dicas (gl. to besedo), provinciam Plin. iun., sese sortiturum esse cum collega provinciam Ci. ep., consules Asiam et Syriam sortiuntur Ci., consules inter se provincias compararent sortirenturve L., huc delecta virûm sortiti corpora (= delectos s. viros) includunt V.; z odvisnim vprašanjem: quasi sortiri, quid loquare Ci., num sortiuntur inter se, quae declinet, quae non? Ci., consules sortiti, uter dedicaret L.; occ. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) dobi(va)ti, doseči (dosegati, dosezati), izžrebati kaj, prižrebati si, prisrečkati si kaj, po žrebu (z žrebom) pripasti komu kaj, peregrinam (sc. provinciam) est sortitus L., nec regna vini sortiere talis H., Necessitas sortitur insignes et imos H. izžreba = dobi z žrebom v svojo pest.

2. metaf. (po usodi, naključju) dobi(va)ti, doseči (dosegati), preje(ma)ti, najti, pripasti (pripadati) komu kaj: mediterranea Asiae L., casu quod te sortitus amicum H., si Maeonium vatem (Homerja za pesnika) sortita esses O., sortire post te alium atque alium dominum Plin. iun., Atheniensem dominum (za gospodarja) Sen. rh., vitae finem Cu., exitum facilem Suet., fata tam tristia Sen. tr., patrem metuentem sabbata Iuv., maritum Ap., filium Dig., ferae bestiae praecipitia ingenia sortitae Cu. ki imajo hudo strastno čud (naravo), obdarjene z izjemno strastno čudjo (naravo), ki imajo zelo divji značaj, mores hominesque nostri et tempora et ingenia cultiora sortiti Cu. ki pripadajo obdobju višje duševne omike (duševne omike na višji ravni), singula locum teneant sortita (= quem sortita sunt) H., flumina sortita loco distantes ripas O. ki imajo, imajoče; occ.
a) izbrati (izbirati) (si), preskrbeti (si), priskrbeti, poskrbeti za kaj: sortitus fortunam oculis V. potem ko si je izbral (izbravši si) … najsrečnejše mesto (za smer kopja) = potem ko je določil najugodnejše mesto (za smer kopja), subolem armento sortire quotannis V., matrimonium sortiri Iust.
b) razdeliti (razdeljevati) si, deliti kaj s kom: pariter laborem sortiti V., sortiti vices V., legio, sortita periclum V., gentis Claudiae regnum in plebem sortitae L. — Od tod pt. pf. sortītus 3 (s pass. pomenom) pri žreb(anj)u vzdignjen (dvignjen), izžreban, prižreban, prisrečkan: pila Pr. izžrebana glasovalna kroglica; večinoma v adv. abl. sortītō
a) po žrebu (žrebanju), z žrebom (žrebanjem), žrebajoč, žrebaje: sacerdotem sortito capi iubet Ci., sortito coguntur dicere Ci., ceteras (sc. provincias) proconsulibus sortito permisit Suet.
b) po usodi, po naključju, naključno, slučajno, po naravi: tibi sortito id obtigit Pl., lupis et agnis quanta sortito obtigit discordia H.

sosednj|i [é] (-a, -e) benachbart, nachbarlich; zemljišče: anstoßend, anrainend, angrenzend, dve zemljišči ipd.: [aneinandergrenzend] aneinander grenzend; (ki je zraven) nebenstehend; Nachbar-, Neben- (vrt der Nachbargarten, kraj der Nachbarort, narod das Nachbarvolk, prostor der Nebenraum, dežela/država das Nachbarland, hiša das Nebenhaus, Nachbarhaus, miza der Nebentisch, Nachbartisch, soba das Nebenzimmer, Nachbarzimmer, mesto die Nachbarstadt, mesto/sedež der Nebenplatz, stanovanje die Nachbarwohnung, Nebenwohnung)
sosednja država der Nachbarstaat, Anrainerstaat
sosednje zemljišče das Nachbargrundstück, Anrainergrundstück
stanovati v sosednjih hišah Haus an Haus wohnen
v sosednje stanovanje/sosednjo hišo nach nebenan

sospētto¹

A) agg. sumljiv:
merce di provenienza sospetta blago sumljivega izvora
luogo sospetto sumljivo mesto
persona sospetta sumljiva oseba

B) m sumljiva oseba

Sōtīra (Sōtēra) -ae, f Sotíra (Sotêra)

1. mesto v Pontu: Plin.

2. babica in pisateljica: Plin.

sottentrare v. intr. (pres. sottentro) pren.
sottentrare a (subentrare) stopiti na mesto; slediti (komu, čemu)