Franja

Simbruvium -iī, n Simbrúvij, kraj v deželi Ekvov med Sublakvejem (Sublaqueum) in Trebo: Sil. Od tod adj. Simbruīnus 3 simbrúvijski: colles, stagna T.; subst. Simbruīnae -ārum, f (sc. aquae) simbrúvijske toplice: Cels.

similitude [-tüd] féminin podobnost, sličnost

il n'y a aucune similitude entre ces deux objets nobene podobnosti ni med tema predmetoma

simptomatičen pridevnik
1. (značilen) ▸ szimptomatikus, tünetszerűNapad oblasti na prinašalca slabih novic je simptomatičen. ▸ Tünetszerű jelenség, hogy a hatalom megtámadja a rossz hírek hozóját.
Zgodba se mi zdi nekako simptomatična za oris razmerij med komercialnimi in nekomercialnimi radijskimi postajami. ▸ A történet valahogy szimptomatikusnak tűnik a kereskedelmi és a nem kereskedelmi rádióadók közti viszonyok leírásában.

2. medicina (glede na simptome) ▸ szimptomatikus, tüneti

simultās -ātis, f (iz similis; prim. skr. samaráḥ, samáraṇam spopad, boj)

1. tekmovalnost, rivalstvo, medsebojno kosanje, medsebojno merjenje moči, ruvanje, navzkrižnost, napet(i) odnos(i), (nenehna) napetost, nesporazum, neskladje, nasprotovanje, nasprotje med dvema osebama, ki hkrati [simul] težita za istim, brezoseb. (na političnem področju) prepir, spor, svaja, nasprotovanje, razkol, sovraštvo: Pl., Ter., Sen. ph., Iuv., Gell., Iust. idr., tale initium fuit Dionis et Dionysii simultatis N., huic simultas cum Curione intercedebat C., sibi privatam simultatem cum Campanis nullam esse L., se numquam cum sorore fuisse in simultate N., ubi nulla simultas incidit O., simultatem deponere Ci. ep.; pogosto v pl.: O., Sen. ph., Plin., Suet., Iust., de loco (za najvišje mesto, za prvo mesto) summis simultatibus contendebant C., multas me simultates partim obscuras, partim apertas suscepisse Ci., nonnullas simultates cum magna mea laetitia susceptas habemus Ci. ep., susceptis propriis simultatibus Plin. iun., simultates exercere cum aliquo Ci., simultates deponere Ci., simultates dirimere L., simultates gerere cum aliquo Q., simultates facere T., simultatibus alicuius dare aliquem T.

2. tekmovalni boj, tekma, tekmovanje, tudi dogovor, stava: simultatem constituere Hyg.

Opomba: Gen. pl. simultatum; toda pogosto tudi simultatium: L., Auct. b. Alx., Val. Max., Iust.

sinapsa samostalnik
biologija (stikališče živčnih celic) ▸ szinapszisŽivčni impulz se prenese na drugo celico prek sinapse. ▸ Az idegi impulzus a szinapszison keresztül jut el a másik sejtbe.

sincērus 3 (obstajajo tri razlage izvora: 1. sor. z gr. ἀκήρατος čist, nepokvarjen; 2. iz besedne zveze „sine cera“ brez voska (mišljen je čisti med brez voska; prim. sincerum, purum sine fuco et simplex est, ut mel sine cera Don.; verjetno gre za ljudsko etim.); 3. iz *sem-c(r)ēros (prim. semel, similis in prōcērus) enotne rasti ali bistva)

1. čist, čeden, brezmadežen: sincerum nisi est vas H., aqua Sen. ph., lux sincerior Ap., ex amphora quod est sincerissimum effluit Sen. ph., sincerissimus nitor, vestitus Gell.

2. occ.
a) brezmadežen = nepoškodovan, zdrav: tergum Pl. brez rdečih marog (od udarcev), corium sincerissumum Pl. čisto brez rdečih marog, porci Pl. brez iker, sincerum integrumque conserves Ci. ep., membra Lucr., pars O. zdravi, corpusculum sincerius Gell.
b) nebarvan, ne(p)obarvan, nenalepotičen, nenaličen, nenašminkan: genae O.; metaf.: omnia fucata et simulata a sinceris atque veris secernere Ci.
c) čist, pristen, naraven, pravi, nepokvarjen, neskažen, nepotvorjen, nepopačen, starejše nasében: lac, vinum Col., crocum, adeps Plin.; metaf. pristen, pravi: verus et sincerus Stoicus Gell., libri bonae atque sincerae vetustatis Gell.

3. metaf.
a) brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, neokrnjen, neizprijen, čist: iudicium Ci., quod solum in civitate sincerum sanctumque restat Ci., animus, opiniones, vir Sen. ph., baca sincerae Minervae O. deviške, gratia sermonis Attici Q., fama Gell.
b) samočist, samoroden, avtohton, nepomešan, čist, prost (brez) tujih primesi (sestavin), sam: gens, populus T., nobilitatem sinceram servare L., sincerum equestre proelium L. zgolj konjeniška bitka, voluptas O. ne(s)kaljena, gaudium L. ne(s)kaljeno, sincerius gaudium Iust., sincera axungia Plin.
c) odkritosrčen, pošten, iskren, pravičen: in oraculis Delphicis aliquid non sinceri fuisse Ci., nihil sincerā fide cum Romanis agere L., caritas, concordia, natura T., rerum gestarum scriptor sincerus Ci. nepristranski, tako tudi scriptor sincerissimus Gell. — Adv.

1. sincērē
a) dobro, prav: satin ego oculis utilitatem obtineo sincere an parum? Pl.
b) odkritosrčno, od (iz) srca, pošteno, brez hinavščine, brez zvijačnosti, brez lokávosti (lokávstva, lokávščine): sincere sonunt Enn. fr., dicere Ter., Cat., loqui Ci. ep., pronuntiare Ci. ep., C., agere Atticus in Ci. ep., provincias administrare Val. Max.; komp. sincērius: Gell.; superl. sincērissimē: Aug.

2. sincēriter = sincērē b): Aug., sinceriter loqui, percipere Gell., praedia comparasse Cod. I.

3. adv. acc. sg. n sincērum = sincērē: non sincerum sonere Lucr. ne čisto.

Sindēs, acc. -ēn, m Sínd, reka v Mediji, mejna reka med Dahi in Arijci: ad flumen Sinden, quod Dahas Ariosque disterminat T.

Sindicē -ēs, f Síndika, pokrajina v Skitiji ob Črnem morju med Meotskim (Majotskim) jezerom in Kimerijskim Bosporjem: Plin.

sinō -ere, sīvī, situm (indoev. kor. *sē(i)- popuščati, puščati pri miru; prim. skr. suváti gnati, priganjati, áva-syati, vi-syati izpuščati, spuščati, prenehati, ustaviti, postati, zadržati (se), avasā́nam kraj nastanitve, kraj postanka, ávasitaḥ tisti, ki se je nastanil, stanujoč, sātiḥ konec, zaključek, sāyám zvečer, sā́yakaṣ puščica, izstrelek, sḗnā puščica, izstrelek, gr. ἐάω [iz σεƑαω] puščam, ἥσυχος miren, umirjen, lat. dē-sinō, sileō, pōnō (iz *pōsinō), nem. säumen, versäumen zamujati, muditi se)

I. v pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. situs in sestavljenka pōnō. Kot v. finitum samo pren. pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), (po)trpeti, prenesti (prenašati), dovoliti (dovoljevati), ne preprečiti (preprečevati), ne (u)braniti; abs.: uxor non sinit Pl., sine foris sic (tako = tako odprto) Pl., non feram, non patiar, non sinam Ci. (tega) ne morem, nočem, ne smem dopustiti (trpeti), leges sinunt V., sinunt fata V., dum fata deusque sinebant V., nunc sinite V., dum res sinit O., moretur in libertate sinentibus nobis Plin. iun. z našim dovoljenjem, z našo privolitvijo; z inf.: non sivi accedere Ci., (sc. eae res) respirare non sinunt Ci., nec plura sinit tempus dicere O.; z ACI: Enn. ap. Ci., Pl. idr., nos transalpinas gentes oleam et vitem serere non sinimus Ci., obsequium … praecipitem amicum ferri sinit Ci., vinum ad se omnino importari non sinunt C., ne hostes multas abire sinat S., magnum corpus crescere sinito V., neu sinas Medos equitare inultos H.; v pass. z NCI: hic accusare eum moderate … per senatus auctoritatem non est situs Ci. prepovedano mu je bilo, vinum in dolio sinitur fermentari Col., vitis suci gratiā exire sinitur Plin.; z zahtevnim stavkom: sivi, ut expleret animum suum Ter., sinite, exorator sim Ter.; s samim cj. (poseb. imp. sine, tudi sinas, v molitvah in prošnjah pogosto vrinjen): iam sine sic iratus sit Pl., sine me expurgem Ter., sine veniat Ter. naj le pride, nec sinit, incipiat V., sinite, revisam proelia V., insani feriant sine litora fluctus V., occiderit, sinas, sine nomine Troia V., sine vivat ineptus H., sine pascat durus aretque! H. —

II. v pogovornem jeziku samo sine = naj bo, bodi, (že) prav, v redu: sine: at hercle cum magno malo tuo, si hoc caput sentit Pl., pulcre ludificor, sine Pl.; sine modo le pusti, naj le: sine modo venire salvum Pl., sine modo adveniat Pl.; z obj. v acc. (razen redkih izjem samo pri pesn.): id nos non sinemus Ter., sinite arma viris V. prepustite, sine hanc animam V. pusti mi življenje, non sinat hoc Aiax O., transitum non sinit Plin., ne istuc Iuppiter optimus maximus sīnit (gl. opombo spodaj) L. tega Jupiter … ne daj (ne prizadeni, ne dovoli), tako tudi: illud nec di sinant Plin. iun. ali z izpuščenim obj.: ne di sīrint ali siverint Pl.; elipt. (akuzativu je treba v mislih dostaviti kak inf.): istuc sino (sc. facere) Pl. tega ne storim, sine me (sc. ire) Ter. pusti me, naj grem, binis mensibus porcos sinunt cum matribus (sc. esse) Varr. puščajo pri materah, neu propius tectis taxum sine (sc. crescere) V.; tako tudi pri dvojnem acc.: pontem intactum (sc. esse) sinere Cu. — V pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. pf. situs 3

I.

1. (tja) postavljen, položen, dan: aurum in latebris situm Pl., ea (sc. mater mortua) exadversum sita erat Ter., nec plus aqua sita siet unam horam Ca., quae (sc. pluma) sita cervices circum collumque coronat Lucr., Romuli lituus … cum situs esset in curia Saliorum Ci.

2. occ.
a) postavljen = ustanovljen, sezidan, zgrajen: ara Druso sita T., vallum duabus legionibus situm T., Philippolim a Macedone Philippo sitam circumsidunt T., urbes Macedonibus sitae T.
b) pokopan, zagrebèn, zasut, starejše pogrében (o umrlih): Pl., Plin., siti dicentur hi, qui conditi sunt Enn. ap. Ci., Marii sitas reliquias apud Anienem dissipari iussit Sulla victor Ci., situs est (sc. Aeneas), quemcumque eum dici ius fasque est, super Numicum flumen L.; od tod kot nagrobni napis: hic siti sunt Acarnanes … L., Lygdamus hic situs est Tib.
c) (pri menjalcu) naložen: immo apud trapezitam situmst (sc. argentum) Pl.; metaf.: quod apud nos fallaciarum sex [s]itumst (po nekaterih izdajah structumst) Pl. —

II. kot adj. pt. pf.

1. kje ležeč, stoječ, nahajajoč se, bivajoč, situm esse kje ležati, stati, nahajati se, biti: in ore sita lingua est finita dentibus Ci., sitae fuere et Thespiades (sc. statuae) ad aedem Felicitatis Plin., ara sub diu (= divo) sita Plin., inter duo genua naribus sitis Plin.
a) (o krajih, mestih) ležeč ali stoječ, situm esse kje stati (ležati), biti: qui locus, quod in media insula est situs, umbilicus Siliciae nominatur Ci., insula ea sinum … claudit, in quo sita Carthago est L., (sc. oppidum) situm inter duas Syrtīs S., urbes … , quae in ora sitae sunt Thraciae N., regio … ipsa contra Parthiae tractum sita Plin., urbs … ex adverso (nasproti) eius (sc. Carthaginis) sita Plin., Chelidonias insulas diximus Asiae … ante promunturium sitas Plin.
b) occ. (o osebah, narodih) kje (pre)bivajoč, domujoč, živeč: Scytharum gens haud procul Thraciā sita Cu., populi post Euphratem et Tigrim amnes siti Cu., cis Rhenum sitae gentes Vell., ultra siti sunt Modubae Plin., Indi procul a nobis ad orientem siti Ap.; pren.: hoc erit tibi argumentum semper in promptu situm Enn. ap. Gell. boš imel vedno pri roki, ti bo vedno na razpolago, in melle sunt linguae sitae vostrae Pl. ležijo v medu = so medenosladki, so sladki kot med, quas artes semper in te intellexi sitas Ter. da so (bivajo) v tebi, haec sita sunt ante oculos Ci. to je navzoče, to je pred našimi očmi (pred nami), voluptates in medio sitas esse dicunt Ci. „da ležijo na sredini“ = da so jih lahko vsi deležni, terrena quaedam inter homines sita Gell. nekatere zemeljske stvari, ki so človeku blizu.

2. metaf.
a) s kom v kaki (tesni ali rahli) zvezi stoječ (se nahajajoč, bivajoč), povezan: socios, amicos, procul iuxtaque sitos S. fr., frater, propinqui, longius siti T.
b) situm esse in aliqua re ali in aliquo stati na čem, sloneti na čem, biti na kom (npr. na meni, tebi, nas, vas), opirati se na koga, kaj, temeljiti na kom, čem, odvisen biti od koga, česa: in patris potestate est situm Pl., in te spes nobis omnis sita est Ter., huic profecto ipsi, quantum est situm in nobis, et opem et salutem ferre debemus Ci., huiusce rei potestas omnis in vobis sita est Ci., qui omnem vim divinam in natura sitam esse censet Ci., in armis omnia sita S., cuius spes omnis in fuga sita erat S., in unius pernicie eius patriae sitam putabant salutem N., in vestra manu situm est z inf.: Ap.

Opomba: Nenav. obl. iz perfektovega debla: siit (= sīvit) Ter., Varr. fr., sieris (= sīveris) Pac. fr., sierit (= sīverit) Pl., sierint (= sīverint) Cu. Sinkop. in skrč. obl.: sīstī, sīstis, sīris, sīrit, sīritis, sīrint, sīsset, sīssent = sīvisti, sīveris, sīverit, sīveritis, sīverint, sīvisset, sīvissent; pf. cj. (v preprosti lat.) sinueris: Lact.

sipin|a ženski spol (-e …) die Düne, (peščina) die Sandwehe, der Mahlsand
snežna sipina die Schneedüne
srpasta sipina Sicheldüne
področje sipin das Dünengebiet
plovna ožina med sipinami der Priel
vozilo za sipine das Dünenfahrzeug

sipina samostalnik
1. (o nanosu peska) ▸ dűne, föveny, buckaNa obliko puščavskih sipin vplivajo moč in smer vetra ter količina peska. ▸ A sivatagi dűnék alakját a szél erőssége és iránya, valamint a homok mennyisége határozza meg.Sopomenke: peščina

2. (o nakopičenem materialu) ▸ bucka, hegy, kupacNa sipinah nekdanjega rudnika rjavega premoga vsako leto zagori približno desetkrat. ▸ A régi barnaszénbánya meddőhányói minden évben körülbelül tízszer kigyulladnak.
Lokostrelec se postavi na linijo streljanja in ustreli na tarčo, postavljeno v sipino peska. ▸ Az íjász a lővonalra áll és megcélozza a homokbuckába állított céltáblát.
Šli smo čez nevarne sipine, ki se niso več podirale, in med potjo doživljali vso strahovitost tega potresa. ▸ Átkeltünk a veszélyes buckák között, amelyek már nem roskadtak mélyebbre, és köztük járva átéreztük a földrengés minden borzalmát.

Sīren -ēnis, acc. -ēna, f (Σειρήν)

1. Siréna, večinoma pl. Sīrēnēs -um, acc. -ēnēs in -ēnăs, f Siréne, (pri Hom. dve, pri poznejših piscih tri) Ahelojeve hčere, Prozerpinine družice pri igri; pozneje so si jih predstavljali kot ptice z dekliškimi glavami, ki so bivale ob južni obali Italije, vabile z omamnosladkim petjem mornarje k svojim klečem in jih tako ugonabljale; v sg.: Sil., Sen. tr., M.; metaf.: Cato grammaticus Latina Siren Poeta ap. Suet., nullam Sirena flagellis comparat Iuv. ne enači najlepšega sirenskega petja s pokanjem biča, vitanda est improba Siren, desidia H. zapeljivka; v pl.: Hyg., Sirenum cantus Ci., Sirenum voces … nosti H., Sirenas in antro esse puta O., Sirenum lacūs Pr., Sirenum scopuli V., O. ali Sirenum petrae Mel. otoki (kleči) Siren, trije skalnati otočki ob jugozahodni obali Kampanije med Surentom in Kaprejami (gr. Σειρηνοῦσσαι, v novejšem času imenovani Licosa, S. Pietro in la Galetta), Sirenum promunturium Plin. — Poznolat. soobl. Sīrēna -ae, f; v pl.: Tert., cantus Sirenarum Ambr., mortifera Sirenarum carmina Hier., scopuli Sirenarum M. — Od tod adj.
a) Sīrēnēus 3 (Σειρήνειος) sirénski = čaroben, čaroven: cantus Hier.
b) Sīrēnis -idis, acc. -ida, f sirénska: supra Sirenida rupem (= supra Sirenum scopulos) Prisc.
c) Sīrēnius 3 (Σειρήνιος) sirénski: scopuli Gell., Amm. —

2. sīrēnēs -um, f siréne, vrsta trotov (fuci): Plin.

sixty [síksti]

1. pridevnik
šestdeset
pogovorno 60 let

2. samostalnik
šestdesetica, številka 60
množina šestdeseta leta

the sixties leta starosti med 59 in 70
in the sixties of this century v 60-tih letih tega stoletja
to be over sixty biti več kot 60 let star
to run like sixty ameriško, pogovorno teči kot nor, zelo hitro

skládnost (-i) f armonia, concordanza, consonanza, conformità, rispondenza, congruenza (tudi mat. ); consentaneità; sintonia; unità:
skladnost med vsebino in obliko armonia, consonanza di contentuto e forma
skladnost zakona z ustavo conformità di una legge con la costituzione

skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno

3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare

6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

skríti (skríjem) | skrívati (-am)

A) perf., imperf. nascondere, celare, occultare:
skriti dokumente, dragocenosti nascondere documenti, preziosi
skriti na varno mettere al sicuro
skriti roke v žepe mettere le mani in tasca
skriti jok, smeh nascondere, celare il pianto, il riso
skrivati resnico occultare la verità
pren. skrivati glavo v pesek fare lo struzzo
skrivati leta non mostrare gli anni

B) skríti se (skríjem se) | skrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. nascondersi, celarsi, occultarsi, defilarsi:
skrivati se v gozdu, med drevjem nascondersi nel bosco, nel folto degli alberi
vrh gore se je skril v oblake la cima della montagna è coperta dalle nubi
sonce se je že skrilo il sole è già tramontato
ko bi moral priznati svoja dejanja, se skriva za druge quando deve confessare le proprie malefatte, prende gli altri a propria scusa
skriti se v brlog intanarsi
v fantu se skrivajo talenti è un giovane molto dotato
skrivati se pred soncem non esporsi al sole
igre skrivati se fare, giocare a nascondino

skrivnóst secret; mystery

državna skrivnóst state secret
skrivnósti narave the secrets of nature
velika, huda skrivnóst a dead secret
skrivnósti človeškega srca the secrets of the human heart
to je javna skrivnóst it is an open secret
čuvati, obdržati skrivnóst to keep a secret
nimava nobenih skrivnósti med seboj we have no secrets from each other
mehanika zanj nima skrivnósti mechanics have no secrets for him
biti zavit v skrivnóst to be shrouded in mystery
izdati skrivnóst to betray a secret, (figurativno) to spill the beans
uvesti koga v skrivnóst, izdati komu skrivnóst to let someone into a secret
izbrbljati skrivnóst to let out a secret, (figurativno) to let the cat out of the bag
izvabiti, izvleči skrivnóst iz to worm a secret out of
(raz)rešiti skrivnóst to solve a mystery
pojasniti skrivnóst to clear up a mystery
odkriti skrivnóst to find out a secret
skrivnóst mu je «ušla» he let a secret slip out
vedeti za skrivnóst to be in the secret, (pogovorno) to be in the know

slad|ek (-ka, -ko) süß, pretirano: übersüß; paprika: edelsüß
slad kot med figurativno zuckersüß, süß wie Zucker
➞ → sladka/sladki/sladko

sládek sweet; sugared; honeyed; syrupy

sládek kot méd as sweet as honey
sládki grah sweet pea
sládki koren botanika liquorice
sládka voda fresh water
imeti sládek okus to taste sweet, to have a sweet taste