Franja

calidus, vulg. kontr. caldus, adv. -ē (calēre)

1. gorek, topel, vroč: omne, quod est calidum et igneum, cietur et agitur modo suo Ci., c. vulnus O., Cu., corpus Cels., Cu., oleum, vinum (bene) c. Cels., aqua c. Sen. ph., aqua modice c. Col., aquae calidae Ci. toplice, kot nom. propr. Calidae aquae L. Toplice (kopališče pri današnjem Tunisu), regio c. Vitr. ali loca c. Vitr., Plin.; kontr.: sol caldus Varr., lavatio calda Varr., Vitr. — Od tod subst.
a) calida -ae, f: Ca., Sen. ph., Plin., T. ali calda -ae, f (sc. aqua): Sen. ph., Col., Plin., Mart. topla voda.
b) calidum -ī, n: Pl. ali caldum -ī, n (sc. vinum, mulsum): Varr., Petr. kaj toplega, topla pijača (vino, pomešano s kropom), vrelo vino.
c) calida -ōrum, n gorkota, toplota, vročina: frigida pugnabant calidis O.; poseb. topli, vroči kraji: Plin.; tudi v superl. calidissima -ōrum, n: Plin.

2. pren.
a) isker, ognjevit, razvnet, vročekrven, hud, strasten, silovit, nagel, prenagljen, nepremišljen: Ter., equus calidus animis V., redemptor H., caldior est, acres inter numeretur H., non hoc ferrem calidus iuventā H., Gradivus c. Sil., c. rixa H., consilium c. Ci., consilia calidiora L.; od tod kot priimek Caldus (Calidus) -ī, m Kald, Kalid (= Vročekrvnež, Vročeglavec, Vročičnež): ut si dicamus idcirco aliquem Caldum vocari, quod temerario et repentino consilio sit Ci.; L. Iulius Calidus Lucij Julij Kalid, rim. pesnik v Napotovem času: N.
b) tako rekoč še gorak, še svež = pravkar pripravljen ali storjen: consilium, mendacium Pl., opus est quadraginta minis celeriter calidis Pl., tum tu igitur calide, quidquid acturus es, age Pl. pri tej priči, takoj.

caliga -ae, f visok čevelj, nizek škorenj, gležnjar: Ci. ep., Petr.; poseb. kot obutev rim. vojakov: Iuv., Suet., Iust., c. militaris Plin.; met. služba vojaka (prostaka): Marium caliga dimisit; consulatus exercet Sen. ph. Marij se je znebil službe v vojaških škornjih, a caliga ad consulatum perduci Sen. ph. od prostaka do...

cālīgō (pri L. v boljših rok. tudi calligo) -āre -āvī -ātum (cālīgō -inis)

I. intr.

1. z act. pomenom temniti: aram tenui caligans vestiet umbra (Centaurus) Ci. (Arat.), omnem, quae nunc obducta tuenti mortalīs hebetat visus tibi et humida circum caligat, nubem eripiam V.; pt. pr. met. = omotičen, vrtoglav: caligantes fenestrae Iuv.

2. s pass. pomenom temneti, temen biti, mračen biti: mundus caligans Cu., caligantem nigra formidine lucum ingressus V., per umbras et caligantes animarum examine campos Stat. Poseb. o očeh in osebah
a) kot nenadno stanje temneti = tema (črno) se dela komu pred očmi: caligant oculi Lucr., Cels. idr., caligat in altis obtutus saxis Sil., caligavit aspectus Cypr., lato Mucius caligat in hoste Sil.
b) kot trajno stanje slaboviden biti, brljav biti, slabo videti: Gell., cuicumque oculi caligant Cels., oculi eius caligaverant Vulg., qui legis Oedipoden caligantemque Thyesten Mart.

3. pren.
a) po temi bloditi: orbatae caligant vela carinae Stat. ne vedo, kam bi se obrnila.
b) (o osebah) v duhovni temi tavati = ne (raz)ume(va)ti, ne izprevideti; slep biti za kaj: ad cetera caligant Cu., ad pervidendum, quid sit, quod beatam vitam efficiat, caligant Sen. ph., ad quas (vires religionis) maxime etiamnum caligat humanum genus Plin.; pren.: caligare in sole Q. pri belem dnevu ne videti = jasnosti navkljub ničesar razumeti.

— II. (v pozni lat.) trans. = s temino zastreti (zastirati): Fulg.

caligula -ae, f (demin. caliga) vojaški škorenjček, čeveljček: Ambr. — Kot šaljivi priimek Germanikovega sina Gaja, tretjega rim. ces., Caligula -ae, m Kaligula, ker je že kot deček v vojaški opravi, t. j. v vojaških škorenjcih, prebival v taboru: Sen. ph., iam infans in castris genitus, in contubernio legionum eductus, quem militari vocabulo Caligulam appellabant, quia plerumque ad concilianda vulgi studia eo tegmine pedum induebatur T. (prim. T. Annal. I, 69), Caligulae cognomen inter milites educabatur Suet.

Callaecī (Plin.) in Gallaecī (L. epit., Plin., Eutr.) -ōrum, m Kaleki, Galeki, ljudstvo v severovzhodni Hispaniji. Od tod subst. Callaecia (Gallaecia) -ae, f Kalecija (Galecija), njihova domovina, ki je slovela po zlatih rudnikih in konjereji: Plin., Fl., Iust., Cl. Adj.

1. Callaecus (Gallaecus) 3 kalecijski (galecijski), kaleški (galeški). Kot priimek Decima Bruta, ki je premagal Kaleke: Vell., Plin.

2. Callaïcus (Gallaïcus) 3 = Callaecus (Gallaecus): Call. hostis O., Gall. gens Plin., Call. Lampon (neki dirkalni konj) Sil., Call. metallum Sil. ali aurum Mart.; subst. Callaïca -ae, f (sc. gemma) kaleški dragulj, moten, rumenkast dragulj, ki je dobil ime po barvi kaleškega zlata: Plin.

calō¹ -āre -āvī -ātum (prim. gr. καλέω, κικλήσκω kličem, κέλαδος hrup, lat. clāmor, clāmāre, clārus, clāssis, nomenclātor, clangere, clangor, Calābra cūria (gl. cūria), Calendae) klicati, sklicati, izklic(ev)ati, obr.: Formula vetus ap. Varr., Q., c. Nonas Varr., in Capitolium plebem Macr., c. comitia, calata comitia Labeo ap. Gell. shod, katerega je sklical pontifex, da se je odločalo o inavguraciji flaminov ali višjega svečenika (res sacrorum) ali o koledarju; sarkastično: alter... ex deserta Gavii Oleli area calatis Gaviis in Calatinos Atilios insitus Ci. — Redkeje kot simpleks.

Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).

Calvīnus -ī, m (Calvus) Kalvin, Plešec, priimek pripadnikov raznih rim. rodov. Poseb.

1. T. Veturius Calv. Tit Veturij Kalvin, konz. l. 321, zajet v Kavdijski soteski: L.

2. C. Sextius Calv. Gaj Sekstij Kalvin, ki je kot prokonz. l. 123 ustanovil mesto Aquae Sextiae (zdaj Aix v Franciji): L., Vell.

3. gl. Domitius. — Kot fem. Calvīna -ae Kalvina, neka priležnica: Iuv., Suet.

calvus 3 gol, plešast, brez las, kot subst. masc. plešec: raso capite calvus Pl., senex c. H., cucurbitā calvior Ap.; pren. o krajih in rastl. gol, prazen: si vinea a vite calva erit Ca., calvae restes Mart., nuces calvae Ca. (pri Plin. galbae) ali subst. samo calva -ae, f zgoraj goli črni lešnik(i): Petr. — Kot nom. propr. Calvus -ī, m Kalv, Plešec, ime Licinijevega rodu; gl. Licinius. Calva -ae, f Kalva, Venerin vzdevek, najbrž zaradi gal. vojne, ko so si dale rim. žene odrezati lase, da bi iz njih naredili tetive: Lact., Cypr., Veg., Serv.

Calydōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, f (Καλυδών) Kalidon, glav. etolsko mesto ob vznožju Arakinta, kjer naj bi bil mitološki Meleagrov (kalidonski) lov: C., V., O. idr. Od tod adj. Calydōnius 3 (Καλυδώνιος) kalidonski = etolski: terra Pac. ap. Varr. = Etolija, heros O. = Meleager, amnis O. = Aheloj, Cal. Tydides O. = Diomed, od tod tudi regna Cal. O. = Diomedovo kraljestvo v Apuliji; subst. Calydōniae -ārum, f Kalidonke: Sen. tr. Kot adj. fem. Calydōnis -idis, acc. -ida kalidonska: O., kot subst. Kalidonka = Deianeira: O.

Cameria -ae, f Kamerija, prastaro sabin. mesto v Laciju: L. — Soobl. Camerium -iī, n Kamerij: Plin., T. — Od tod adj. Camerīnus 3 kamerski, iz Kamerije: Sid. Kot priimek slavnega rodu Sulpicijev Camerīnus -ī, m Kamerin, Kamerski: L.; od tod apel. Camerīnī = imenitni ljudje, imenitniki: Iuv.; subst. pl. Camerīnī -ōrum, m Kamerci, preb. Kamerije: Val. Max.

Camerīnum -ī, n Kamerin, umbr. mesto severozahodno od Ancone: Ci. ep., C. Od tod adj.

1. Camers -ertis kamerinski: in agro Camerti Ci.; subst. Camers -ertis, m Kamerinec (kolekt.): Sil.; pl. Camertēs -ium, m Kamerinci: Ci., L., Plin., Sil. (z gen. Camertum). — Kot nom. propr. Camers -ertis, m Kamert, samogovoreče ime
a) nekega Rutulca: V.
b) Turnovega in Volscentovega tovariša: V.

2. Camertīnus 3 kamerinski: foedus Ci.

camicia f (pl. -cie, -ce)

1. srajca:
camicia di cotone, di lana, di nailon bombažasta, volnena, najlonska srajca
camicia a righe črtasta srajca
camicia a scacchi karirasta srajca
camicia inamidata škrobljena srajca
camicia da notte spalna srajca
camicia di forza prisilni jopič; pren. prisila
in maniche di camicia golorok, v sami srajci, brez suknjiča
ridursi in maniche di camicia pren. popolnoma obubožati
giocarsi anche la camicia pren. izgubiti vse (v igri)
avere la camicia sudicia pren. čutiti se krivega, imeti maslo na glavi
darebbe la camicia še srajco bi slekel
nato con la camicia pren. pod srečno zvezdo rojen
sudare sette camicie pren. garati kot črna živina
uova in camicia kulin. poširana jajca

2. hist. polit.
camicie rosse garibaldinci
camicie nere črne srajce, fašisti
camicie brune rjave srajce, nacisti

3. voj. mornarska bluza

4. tehn. plašč, okrov, ohišje

5. pisarn. mapa

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

camino m

1. kamin:
fumare come un camino pren. kaditi kot Turek

2. alpin. kamin

campester -stris -stre (campus)

1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

cāmus -ī, m (gr. κημός) nagobčnik, torba: Ambr., It., Vulg.; occ. kot mučilno orodje za sužnje in zlikovce: Acc. ap. Non., Pl.

canarino

A) m (f -na)

1. zool. kanarček, kanarka (Serinus canarius):
mangiare come un canarino pren. jesti kot ptiček

2. pren. drobna, slabotna oseba

3. pren. žarg. policijski špicelj

B) agg. rumen:
guanti canarini rumene rokavice

canārius 3 (canis) pasji: canaria herba Plin. bot., najbrž prstasti bar. Kot nom. propr.

1. Canāria (īnsula) Kanarski otok, eden od Blaženih otokov (insulae fortunatae) v Atlantskem oceanu; tako so ga imenovali zaradi številnih psov: Plin., M.; v pl. Canāriae īnsulae Kanarski otoki, Kanari: Arn.

2. Canāriī -ōrum, m Kanarci, mavretansko ljudstvo, ki se je hranilo s pasjim mesom: Plin.