znáti savoir, connaître, être versé dans quelque chose
jezik znati posséder une langue
znati na pamet, iz glave savoir par cœur
znati brati (pisati, plavati) savoir lire (écrire, nager)
dobro znati francosko (angleško) avoir de bonnes connaissances en français (en anglais), avoir une bonne connaissance du français (de l'anglais)
veliko znati avoir de vastes (ali grandes) connaissances, avoir des connaissances étendues (en), être savant (ali familiarno calé)
to dobro znam cela m'est familier
česar se je Janezek naučil, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse
Zadetki iskanja
- zoba|ti (-m) pozobati essen, ptica zrnje: picken, aufpicken
z njim ni dobro češenj zobati mit ihm ist nicht gut Kirschen essen - zobáti (zobljem) to peck (up); to pick
z njim ni dobro češenj zobáti (figurativno) it doesn't pay to fool around with him - zobáti (zóbljem) imperf.
1. beccare
2. piluccare, mangiucchiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njim ni dobro češnje zobati è meglio non averci a che fare con lui
tak je, da bi z roke zobal è un tipo ubbidiente, docile - zóbati
z njim ni dobro češnje zobati fam (él) es hombre de malas pulgas - zoper2 [ó] koga/kaj: wider, gegen (jemanden/etwas)
biti zoper dlako figurativno (jemandem) wider/gegen den Strich gehen
kaznivo dejanje zoper državo das Staatsverbrechen
kaznivo dejanje zoper javno moralo das Sittlichkeitsdelikt
kriminal zoper zakone o okolju die Umweltkriminalität
zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
zoper … -widrig
(pamet vernunftwidrig)
ravnati zoper predpise ipd.: (den Vorschriften) zuwiderhandeln - zóper against
nimam nič zóper I have no objection to it
sem (zelo) zóper to I am (dead) against it
ona je zóper to she is opposed to this
nahujskati koga zóper to set someone against
boriti se zóper to fight (ali to struggle) against (višje sile odds)
to je dobro zóper glavobol it is good for headaches
vzdigniti se zóper svoje voditelje to revolt against one's leaders - zorra ženski spol lisica; lisjak; figurativno premetenec, zvitorepec; pocestnica; pijanost
zorra argentada srebrna lisica
zorra azul polarna lisica
caldo de zorra fig potuhnjen, zahrbten človek
dormir (ali desollar) la zorra prespati pijanost
pillar una zorra opi(jani)ti se
no es la primera zorra que ha desollado (fig) on je v tem dobro podkovan in izurjen
tener zorra (fig) težko glavo imeti
a la zorra, candilazo (pregovor) klin se s klinom izbija - zrásti (zrástem)
A) perf.
1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria
2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica
3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari
4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura
5. (postati s čim skladna celota) integrarsi
6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.
B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi
2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra - zríniti (-em) | zrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. spingere, sospingere, spostare:
zriniti pohištvo na sredino sobe spostare i mobili nel mezzo della stanza
zriniti na kup ammucchiare
2. pren. piazzare, sistemare:
zriniti koga na dobro mesto sistemare bene qcn.
B) zríniti se (-em se) | zrívati se (-am se) perf., imperf. refl. spingersi; pren. infiltrarsi:
zriniti se skozi gnečo spingersi attraverso la calca
v organizacijo so se zrinili provokaterji nell'organizzazione si sono infiltrati agenti provocatori - zugute: jemandem zugute kommen biti v prid/korist (komu); zugute halten šteti v dobro; sich etwas zugute tun privoščiti si (kaj)
- zuviel, zu viel preveč (česa); was zuviel ist, ist zuviel! kar je preveč, je preveč; zuviel werden figurativ rasti čez glavo; das ist des Guten zuviel preveč še s kruhom ni dobro
- zven|eti [é] (-im)
1. glas, zvon ipd.: klingen (hkrati z mitklingen, iz herausklingen, naprej weiterklingen, skupaj mitklingen, zusammenklingen mit)
votlo zveneti hohl klingen
podobno zveneti lingvistika anklingen
2. (doneti) tönen, schallen (iz herausschallen, naprej weitertönen, weiterschallen, skozi durchschallen, ven/iz heraustönen, herausschallen); (vibrirati) schwingen (skupaj z mitschwingen)
zveneti v ušesih in den Ohren schallen/klingen
3.
figurativno dobro/slabo zveneti sich gut/schlecht anhören
narobe mi zveni ein falscher Ton schwingt mit - zveneti glagol
1. (zdeti se) ▸ hangzik, csengzveneti lepo ▸ szépen hangzikzveneti dobro ▸ jól csengzveneti čudno ▸ furcsán hangzikzveneti smešno ▸ mulatságosan hangzikzveneti kot pravljica ▸ mesésen hangzikzveneti znano ▸ ismerősen csengzveneti prepričljivo ▸ meggyőzően hangzikzveneti nenavadno ▸ szokatlanul csengTisto, kar je mrmrala ženska, mu je zvenelo znano. ▸ Ismerősen hangzott, amit a nő mormolt.
2. (oddajati zvok) ▸ cseng, zengzveneti lepo ▸ szépen csengzveneti dobro ▸ jól csengpesmi zvenijo ▸ zeng az énekglas zveni ▸ cseng a hangNekatere pesmi, ki dobro zvenijo na plošči, morda niso tako dobre v živo. ▸ A néhány lemezen jól hangzó ének élőben már talán nem is olyan jó. - zvenéti sonner, résonner, retentir
v ušesih mi zveni mes oreilles sonnent (ali tintent)
ta beseda dobro (slabo) zveni (na uho) ce mot sonne bien (mal) (à l'oreille) - žáliti (-im)
A) imperf. offendere, ingiuriare, insultare; vituperare:
žaliti čast, dobro ime nekoga offendere l'onore, il buon nome di qcn.
to žali pamet è un'offesa al buon senso
tako govorjenje nas žali è un discorso che ci offende
rel. žaliti Boga contravvenire ai comandamenti divini
B) žáliti se (-im se) imperf. refl. star.
žaliti se (pritoževati se)
nad kom, zaradi česa lagnarsi di qcn., di qcs. - že déjà; dés, depuis
že danes dès aujourd'hui, aujourd'hui même
že jutri dès demain
že zgodaj zjutraj dès le matin
že dolgo depuis longtemps
že od nekdaj depuis toujours
že 3 mesece je bolan il est malade depuis 3 mois
že 2 leti je odsoten voilà deux ans qu'il est absent
že prihaja! le voilà qui arrive!
to je že res, toda c'est bien vrai, mais
že ob sami misli na to me je groza la pensée seule m'en fait frémir; rien que d'y penser, j'en frissonne
bo že prišel il viendra bien, il va venir, il finira bien par venir
me bo že razumel il me comprendra bien
mu bom že povedal je ne manquerai pas de le lui dire
ga bom že našel je saurai bien le trouver
že dobro! c'est bon!, ça va bien!, cela suffit!
povej že! mais dis-le enfin! - že ya
že zdaj ahora mismo
že danes ya hoy mismo
že zgodaj zjutraj desde muy temprano, desde la madrugada
je že 12 ura ya son las doce
že od prvega trenutka desde el primer momento, ya desde el primer momento, ya desde el comienzo
že 3 mesece je bolan lleva ya tres meses enfermo
že od zdavnaj desde épocas remontas
to je že tretjič ya van tres veces
že dolgo je (od) tega hace (ya) mucho tiempo
je že prepozno ya es demasiado tarde
že zopet otra vez
kaj je že zopet? ¿qué pasa? ¿qué es lo que pasa ahora?
že pridem! ¡ya voy!
si že govoril z njo? ¿has ya hablado con ella?
že razumem! ¡está bien!; ¡entendido!; ¡ya!
se bo že uredilo todo se arreglará
že dobro! ¡está bien!; ¡perfectamente!
že zaradi vljudnosti aunque no sea más que por mera cortesía
že samo zaradi tega (tan) sólo por eso
to je že res, toda ... eso es verdad (ali eso es cierto), pero...
že samo ime zadošča el simple nombre basta
že ob sami misli na to sólo el pensarlo; la sola idea de...
že 10 let desde hace 10 años - žel|eti [é] (-im)
1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen
2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen
3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
če/kot želite wie Sie wünschen
kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein
4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig) - želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for
zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
kaj želite od mene? what do you want from me?
ali želiš, da on pride? do you want him to come?
on želi dobiti to mesto he wants to get that post
želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
želéti si to long for, to yearn for
zelo si želéti domov to long for one's home
želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
kakor želite as you please, just as you wish
tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing