Franja

franchir [frɑ̃šir] verbe transitif prekoračiti, prehoditi; preplezati, preskočiti; prebiti (le mur du son zvočni zid)

franchir les obstacles premagati ovire
franchir un fossé preskočiti jarek
franchir les bornes de la décence prekoračiti meje spodobnosti
franchir le pas, le saut (figuré) prebiti se do sklepa; zbrati pogum
franchir une limite prekoračiti mejo

frank samostalnik
(valuta) ▸ frankDo konca leta naj bi se frank glede na evro okrepil za 1,8 odstotka. ▸ Az év végére a frank várhatóan 1,8%-kal fog felértékelődni az euróval szemben.
Ministrica je danes partnerjem predstavila tudi zakon za ureditev problematike posojil v frankih. ▸ A miniszter ma a partnerek elé terjesztette a frankhitelek kibocsátását szabályozó törvényjavaslatot is.
V sporazum je bila prav tako vključena odškodnina Franciji v višini 40 milijonov frankov. ▸ A megállapodás 40 millió frankos kártérítést is tartalmaz Franciaország számára.

frankfurtski mir stalna zveza
zgodovina (mirovni sporazum) ▸ frankfurti béke
Francija je v celoti spoštovala klavzule frankfurtskega miru do leta 1914. ▸ Franciaország 1914-ig tartotta be maradéktalanul a frankfurti béke rendelkezéseit.

frȁnko prisl. (it. franco) franko, plačila prosto: franko stanica stroški prevoza so plačani do postaje; franko carina stroški carinjenja so v ceni blaga

fránko free; carriage-free, carriage-paid, postage-free, postage-paid, ZDA postpaid; uncharged

fránko ladja ex ship; free on board (krajšava: F.O.B.)
fránko vagon, fránko postaja free on rail (krajšava: F.O.R.)
poslati paket fránko to send a parcel carriage-paid
fránko do ladje free alongside ship
fránko obala ex quay
fránko tovarna ex works
dostavljeno fránko delivered free

frapporre^*

A) v. tr. (pres. frappongo) dati vmes (zlasti pren.):
frapporre ostacoli ovirati
frapporre indugi mečkati, zavlačevati

B) ➞ frapporsi v. rifl. (pres. mi frappongo) vmešati se, posredovati; prekrižati, postaviti se na pot, zadržati:
si frappose per evitare un litigio posredoval je, da ne bi prišlo do prepira
si sono frapposte nuove difficoltà pojavile so se nove težave
un fatto nuovo si frappose alla decisione novo dejstvo je prekrižalo odločitev

frazzle¹ [frǽzl] ameriško samostalnik
cunja, krpa
figurativno izčrpanost

sleng to beat to a frazzle popolnoma premagati
to work o.s. to a frazzle izčrpati, izmozgati se
worn to a frazzle do skrajnosti izčrpan, izmozgan

freddo

A) agg.

1. hladen, mrzel:
giornata fredda mrzel dan
vento freddo hladen veter
sudore freddo mrzel pot
piatti freddi hladne jedi
guerra fredda polit. hladna vojna
doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
animali a sangue freddo hladnokrvne živali

2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
accoglienza fredda hladen sprejem
mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
sangue freddo hladnokrvnost
a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
colori freddi hladne barve

B) m mraz, hlad:
lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
ho, sento freddo zebe me
fa freddo mrzlo je
oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to

free¹ [fri:] pridevnik (freely prislov) (from, of)
prost; svoboden brezplačen; prostovoljen; neomejen, neodvisen; nezaposlen, brezdelen; nezaseden, prazen; neprisiljen, neoviran; radodaren; ljubek; surov, neprijazen
kemija nevezan

to be free to... smeti
free booze pijača zastonj
I am free to confess rad priznavam
free and easy neformalen, nekonvencionalen, naraven
Free Church cerkev, ki je ločena od države; britanska angleščina neanglikanska cerkev
to make free of the city podeliti častno meščanstvo
free delivered dostava zastonj
free of duty prost carine
free fight pretep, ravs in kavs
free from (ali of) brez, prost česa; izven, zunaj
free hand proste roke, posebna svoboda dejanja
free living uživanje
free and unencumbered brez hipoteke
to make s.o. free of one's house dati komu na razpolago svojo hišo, povabiti koga za poljubno dobo
to make free with preveč si dovoliti
free pass brezplačna vstopnica
free in one's speech nepreviden v govoru
free wind ugoden veter
to set (ali make) free osvoboditi
free labour delavstvo, ki ni včlanjeno v sindikatih
free thought svobodomiselnost
free trade prosta trgovina; tihotapstvo
free on board franko ladja
free on rail franko vagon
free alongside ship trgovina prost prevoz do ladje
to make free use of brez oklevanja uporabljati
post free poštnina plačana vnaprej
free station franko postaja

freedom [frí:dəm] samostalnik (from, of)
svoboda, neodvisnost, prostost; iskrenost; drznost; lahkota
figurativno prost dostop, prosta raba

freedom of the city častno meščanstvo
to have the freedom of s.th. imeti prost dostop do česa
freedom of house prosta uporaba hiše
freedom from passion brezstrastnost
to take out one's freedom dobiti državljanske pravice
to take freedoms with dovoliti si kaj, biti predomač s
freedom of a company mojstrska pravica

fressen (fraß, gefressen) žreti, požreti; zu fressen geben krmiti z; Technik razjedati, korodirati; Löcher fressen in narediti luknje v; sich dick fressen nažreti se do onemoglosti; aus der Hand fressen figurativ jesti iz roke; was hat er an ihr gefressen? Le kaj vidi v njej?; einen Narren an jemanden/etwas gefressen haben biti nor na (koga/kaj), biti zatrapan v (koga)

frfotáti to flutter; to flitter; (sem in tja, metulj) to flit

frfotáti od... do... to flit from... to...
frfotáti od ene službe do druge to flit from one job to another

frȉgati -ām (it. friggere) pražiti, cvreti: frigati na ulju, na masti; nije ni frigan ni pečen ni ne to ne ono, ni krop ne voda; friga mi se ni mi do tega

frizione f

1. vtiranje

2. tehn. trenje:
cono a frizione torni stožec

3. avto sklopka

4. pren. trenje:
è sorta tra loro qualche frizione med njima je prišlo do trenja

frizírati

frizírati koga to dress someone's hair, to do (ali to fix) someone's hair
frizírati se to dress one's hair, ZDA to fix one's hair
dati se frizírati to have one's hair dressed, pogovorno to have a hairdo

from [frɔm, frəm] predlog
od, iz, z, zaradi, po

apart from neglede na
from the beginning od začetka
from a child od otroških let
different from različen od
from day to day z dneva v dan
to defend from braniti pred
to descend from biti po izvoru, izvirati iz
to draw from nature risati po naravi
to die from umreti zaradi
from my own experience iz lastne izkušnje
far be it from me še na misel mi ne pride
from first to last od začetka do konca, od A do Z
to hide s.th. from s.o. skrivati kaj pred kom
to judge from soditi po
to keep s.o. from doing s.th. braniti komu, da česa ne stori
to live from hand to mouth živeti iz rok v usta
to suffer from trpeti zaradi
from time to time tu pa tam
where are you from? od kod si (ste)?
to tell from razlikovati od
from of old zdavnaj, davno
from on high od zgoraj
from memory na pamet
from post to pillar od Poncija do Pilata
six from nine leavas three devet manj šest je tri
trgovina from date od danes
from title to colophone od prve do zadnje strani
from above od zgoraj
from affar od daleč
from amidst iz sredine
from among izmed
from before od prej
from behind od zadaj, izza
from below (ali beneath) od spodaj
from between izmed (dveh)
from beyond z one strani
from out ven iz
from under izpod
from without od zunaj
from within od znotraj

früh²

1. Adverb zgodaj, rano; von früh bis spät od jutra do večera; früher oder später prej ali slej

2. zjutraj, um 4 Uhr früh ob štirih zjutraj; gestern früh včeraj zjutraj

fruor -fruī, (nam. redkega pf. fruitus ali frūctus sum se uporablja usus sum ali fructum alicuius rei cepi), fruitūrus (iz frūguor, oz. *frūvor; prim. lat. frūx, frūctus, frūgi, frūmentum)

1. rabiti, (u)porabiti (uporabljati), v prid obrniti (obračati), uži(va)ti; z abl.: frui domo, campis Ci., eadem civitate Ci. skupaj prebivati, fruuntur corpora mobilitate Lucr., fructibus Agrippae … si recte frueris H., fr. persuasione Q.; star. z acc.: fr. pabulum Ca.

2. (z ljudmi) občevati, družiti se: meus frater mihi iucundus erat; non tam id sentiebam, cum fruebar, quam tum, cum carebam Ci., minus saepe quam voluit Attico fruebatur N., quo mihi frui non licet Plin. iun.; tudi v spolnem občevanju: Pl., Pr., qui nunc te fruitur H.

3. (kot jur. t. t.) uživati = užitek imeti od česa, okoristiti se s čim, imeti pravico do česa: demus (agellum), quî (= quo) fruatur Ter., usum et fructum omnium bonorum suorum Caesenniae legat, ut frueretur unā cum filio Ci., si constat hunc certis fundis frui solitum esse patre vivo Ci., agrum fruendum locare L., frui usurā Q.

4. metaf. (z abstr. obj.) uživati = vdajati se uživanju, naslajati se, veseliti se česa: fr. gaudio Ter., Plin. iun., bonis suis uti et frui Ci., tua misericordia fruuntur Ci., fr. amicitiae recordatione Ci. z veseljem se spominjati prijateljstva, gaudio, laetitiā voluptate Ci. vdajati se veselju, … , luce Ci. ali vitā Ci., S., Sen. ph. idr. = živeti, urbis conspectu, libertate pace Ci., N., caelo libero Ci., Sen. ph. idr., uživati (= dihati) prosti zrak, liberiore caelo O., tu voluptate frueris, ego utor Sen. ph., fr. poenā Mart., victoriā Fl., incendii spectaculo Iust.; pesn.: fr. votis O. doseči, kar si je kdo želel; star. z acc.: fr. ingenium Ter., nuptias Ap.; od tod pass.: nobis sapientia fruenda est Ci., ad quem (agrum) fruendum … invitat atque adlectat senectus Ci., iustitiae fruendae causā Ci., ad rem fruendam oculis L. da bi oči pasel na … , facies illa fruenda mihi O. Abs.: datur, fruare, dum licet Ter., satiatis iucundius est carere quam frui Ci., ars fruendi H., exsultabant, fruebantur T., agnoscebamus et fruebamur, cum … Plin. smo z veseljem gledali.

frustare v. tr. (pres. frusto)

1. bičati, šibati (tudi pren.):
frustare a sangue do krvi prebičati

2. pren. izrabiti, zlizati, oguliti:
frustare i propri abiti oguliti obleko

Fūfius 3 Fúfij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Kal (Calēs). Poseb.

1. Q. Fūfius Calēnus Kvint Fufij Kalen (= iz Kal), nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.

2. L. Fuf. Lucij Fuf., je l. 98 M. Akvilija tožil izsiljevanja; toženca je zagovarjal sloveči govornik M. Antonij: Ci.

3. Q. Fūf. Calēnus, tr. pl. l. 61, je sodnike pripravil do tega, da so obtoženega Klodija oprostili; l. 59 je kot pretor držal s Cezarjem ter mu dobro služil v galski in državljanski vojni. Konz. l. 47, po Cezarjevi smrti Antonijev pristaš, umrl l. 41: Ci., C., Hirt.

4. C. Fuf. Geminus Gaj Fuf. Gemin, konz. l. 29 po Kr., Livijin ljubljenec, pozneje na Tiberijevo povelje usmrčen: T.

5. Fūfius, neki gledališki igralec: H.