vrhúnski (-a -o) adj.
1. di alto livello, di prim'ordine, superiore, di primissima qualità; eccellente, ottimo:
vrhunska medicina medicina di alto livello, di prim'ordine
vrhunski športnik fuoriclasse, campione
vrhunski uspehi successi strepitosi
agr. vrhunsko vino vino pregiato, vino doc
vrhunski model top model
2. publ. (najvišji, vodilni) massimo, top:
vrhunski funkcionarji i massimi dirigenti
polit. vrhunski sestanek incontro al vertice
Zadetki iskanja
- vrnítev regreso m ; vuelta f ; (denarja) re(e)mbolso m ; (izposojenega) restitución f ; devolución f
proti vrnitvi (vračilu) contra devolución
ob moji vrnitvi a mi vuelta
vrnitev domov regreso m a su casa (ali al hogar)
vrnitev v domovino regreso m a la patria
ob vrnitvi, po vrnitvi de regreso
vrnitev z dela vuelta del trabajo
vrnitev pošiljke reexpedición f
vrnitev v življenje vuelta a la vida - vróč caliente ; (pekoč) ardiente ; (vrel) hirviendo ; (dežela, klima) cálido (tudi fig)
vroč boj lucha f encarnizada
vroči pas zona f tórrida
vroče vreme tiempo m caluroso
vroče je hace calor
biti vroče krvi ser de temperamento ardiente, ser fogoso
postati vroč calentarse
točiti vroče solze llorar amargamente
kuj železo, dokler je vroče al hierro caliente, batir de repente - vróče
A) adv.
1. fervidamente, appassionatamente; caldamente
2. (v predik. rabi)
bilo je vroče in soparno faceva caldo e l'aria era afosa
pren. biti komu vroče essere nei guai
pren. doma je vroče in casa, in famiglia il clima è arroventato
B) vroči (-a -e) m, f, n
popiti kaj vročega bere qcs. di caldo
pren. dobiti nekaj vročih prendersi un paio di schiaffi
sušiti na vročem asciugare, seccare al caldo - vročína (-e) f
1. caldo, calore, arsura:
neusmiljena, pasja, peklenska vročina caldo insopportabile, infernale
poletna vročina arsura estiva
2. vampa:
vročina jo je obšla le è venuta una vampa al viso
3. med. febbre, temperatura:
imeti hudo vročino avere una febbre da cavallo - vŕsta (-e) f
1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti
2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file
5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica
7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
10. agr. (red) fila
11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento - vrtávka (igrača) (lesena) peón m ; peonza f ; (kovinska) trompo m
igrati se z vrtavko jugar al trompo - vrtéti (-ím)
A) imperf.
1. girare, voltare, rotare:
voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
vrteti pedale girare i pedali, pedalare
2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria
3. pren. (ustrezno delati s čim):
kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
dobro vrteti volan guidare bene
znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta
4. pog. tormentare, torchiare:
vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
vrteti oči girare gli occhi per, guardare
B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.
1. girare, roteare:
vrteti se kot vrtavka girare come una trottola
2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto
3. girare, rotare:
zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)
4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti
5. girare (di testa), aver le vertigini:
zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione
6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali
7. pog. aggirarsi, esser su:
hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari
8. pog. passare, andare:
pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci - vrtnár (-ja) | -íca (-e) m, f ortolano (-a); giardiniere (-a):
pren. postaviti kozla za vrtnarja dare le pecore in guardia al lupo - vrtnár jardinero m ; hortelano m ; horticultor m
cvetlični vrtnar floricultor m
kozla za vrtnarja postaviti poner al lobo a guardar las ovejas; meter al zorro en el gallinero - vŕv (-í) f
1. corda, fune, spago; cavo:
prerezati, razplesti vrv tagliare, snodare la corda
zvezati z vrvjo legare, assicurare con una corda
odvezati vrv sciogliere, slegare la corda
jeklena, konopljena vrv, vrv iz najlona corda di acciaio, di canapa, di nylon
plezalna vrv corda da roccia, da montagna
plesalec po vrvi funambolo
2. bot. (vitica; steblo) viticcio; gambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zadrgniti si vrv okrog vratu mettersi la corda al collo, mettersi nei pasticci
navt. jadrovodna vrv scotta
teh. nosilna, vlečna vrv (pri žičnici) cavo portante e traente (della funivia)
navt. pritezna, privezna vrv cavo di manovra, ormeggio
alp. pritrjena vrv cavo fisso
navt. vrvi cordame
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
zdravje po niti gor, po vrvi dol il male viene a carrate e va via a once - vŕvica (-e) f dem. od vrv cordicella, funicella; spago; filo; cavo:
konopljena, plastična vrvica funicella di canapa, di plastica
vrvica iz najlona cordicella di nylon
klobčič vrvice un gomitolo di spago
elektr. priključna vrvica cavo (di attacco)
vžigalna vrvica miccia
šport. ciljna vrvica il filo del traguardo
navt. vrvica (za vezanje) strafilaggio
rib. vrvica za trnek (navita na plutovino) correntina
voditi psa na vrvici tenere il cane al guinzaglio
publ. prerezati vrvico (ob otvoritvi) inaugurare (col taglio del nastro)
pren. držati, imeti na vrvici tenere al guinzaglio qcn. - vsè adv.
1. (s kompar. izraža postopno naraščanje, upadanje) sempre più; sempre meno:
pitne vode je vse manj c'è sempre meno acqua potabile
2. (s kompar. izraža visoko stopnjo) tutto; troppo:
vse premalo vemo o tem ne sappiamo troppo poco
3. (poudarja visoko mejo trajanja, doseganja) fino a:
čakati vse do jutra attendere fino al mattino
napiti se vse do nezavesti ubriacarsi fino a perdere coscienza
4. (poudarja pomen besede)
na trgu je vse polno ljudi la piazza è affollatissima
imeti vse polno znancev avere moltissimi conoscenti
5. (s pron. ali adv. za izražanje množine)
kaj vse sem že opravil danes quante cose ho già sbrigato quest'oggi
kam vse bi rad šel dove, in quanti luoghi mi piacerebbe andare
6. vse prej kot meno che:
ravnal si vse prej kot olikano ti sei comportato meno che civilmente - vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.
1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
vstajati izza mize alzarsi da tavola
vstajati iz postelje alzarsi dal letto
2. vstajati od interrompere, abbandonare:
vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura
3. levarsi, sollevarsi:
izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere
4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa
5. pren. risuscitare, risorgere:
vstajati iz revščine risorgere dalla miseria
6. pren. insorgere, ribellarsi:
tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari
7. rel.
vstati od mrtvih risorgere
Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
vstati z levo nogo alzarsi di malumore
vstati na pot andarsene
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca - vstópati, vstopíti entrar (v hišo en una casa)
vstopati v službo pri kom entrar al servicio de alg; (v društvo) ingresar en
vstopite! (= naprej)! ¡entre(n)! - všéč adv. (v predik. rabi)
biti všeč piacere; essere gradito, essere di gradimento; pog. andare
dekle je fantu všeč la ragazza piace al giovanotto
ni mi všeč, da ponočuješ non mi va che tu stia fuori, che tu vada in giro di notte - vtákniti (-em) | vtíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada
2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.
3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
vtakniti v internat mettere in un convitto
vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione
4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo
B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. intromettersi
2. apostrofare, molestare qcn.:
v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire - vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd
vuelo deportivo športno letanje
vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
vuelo a vela jadralno letanje
a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
de alto vuelo visoko leteč; ošaben
alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
coger vuelo (fig) (z)rasti
coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
pasar a vuelo preleteti
reanudar el vuelo nadaljevati polet
tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
vuelos pl letalna peresa (ptic)
levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav - vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev
vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti - vzbuhávati (-am) | vzbúhniti (-em) imperf., perf.
1. divampare:
požar je vzbuhnil divampò un incendio
2. manifestarsi d'un tratto, con violenza; prorompere
3. scoppiare, esplodere (con suono sordo, cupo):
za vsako malenkost vzbuhne per ogni nonnulla gli salta la mosca al naso, perde le staffe
vzbuhniti v krohot scoppiare a ridere, scoppiare in una risata