Franja

regulator [régjuleitə] samostalnik
urejevalec, razporejevalec
tehnično regulator, naprava, ki regulira gibanje mehanizma, stroja; vrsta natančnih ur, po katerih uravnavajo druge ure

thermostat regulator regulator temperature

rehaussement [rəosmɑ̃] masculin, architecture po-, zvišanje (d'une clôture plota)

reihenweise v vrstah, na vrste; figurativ po vrsti

Reinlichkeitsbedürfnis, das, potreba po snagi

relais [rəlɛ] masculin

1. sport štafeta; technique relé; ojačevalec; radio prenos; delo v izmenah, v turnusih, štafetno delo

2. zemljišče, s katerega se je odtekla voda

3. vieilli prepreganje konj, prepregališče

relais de poste poštna postaja (za prepreganje konj)

4. (lov) psi, ki so razmeščeni po lovišču, da nadomestijo utrujene pse

donner le relais spustiti te pse
relais 4 fois cent mètres štafeta 4 x 100 m
relais-radar radarska postaja
relais de télévision televizijski rele, posrednik
course féminin de relais štafetni tek
ouvrier masculin, équipe féminin de relais turnusni delavec, ekipa
travail masculin par relais štafetno delo; delo v izmenah, v turnusih
le coureur de relais prend, passe le témoin štafetni tekač prevzame, odda štafetno palico
être de relais biti (ravno) prost, brez posla
prendre le relais stopiti na mesto (de quelqu'un kake osebe)

re-luctor -ārī -ātus sum (re in luctārī) boriti se proti komu, čemu, zoper koga, kaj, upreti (upirati) se, postaviti (postavljati) se po robu komu, čemu, nasprotovati, braniti se česa, pred kom (čim), zoprvati: Cu., Mart., Sen. tr. idr., in cubiculo reluctantis (sc. feminae) vestigia cernebantur T., dracones reluctantes H., vitulus multa reluctans V., etesiae reluctantur navigationi Plin. iun., reluctata luna O. čaru se upirajoča; metaf.: reluctatus invitusque Vell., multum reluctata verecundia Plin. iun.; z inf. truditi se, prizadevati si (proti čemu): Cl. — Od tod adv. pt. pr. reluctanter upirajoč (braneč) se: renitenter et reluctanter Aug.

rémanence [remanɑ̃s] féminin, physique namagnetenost po prenehanju magnetne indukcije, remanenca

remise³ [ri:mí:z]

1. samostalnik
mečevanje drugi udarec po zgrešenem prvem

2. neprehodni glagol
izvesti drugi udarec po zgrešenem prvem

remontage [rəmɔ̃taž] masculin, technique ponovno sestavljanje (stroja, mehanizma), remontaža; navijanje (ure); vožnja po reki navzgor

remontage des chaussures popravilo obutve, zamenjava podplata in oglava

remonte [rəmɔ̃t] féminin vožnja po reki navzgor; plavanje rib proti toku na drstenje; ribe, ki plavajo na drstenje; militaire žrebčarna

cheval masculin de remonte vojaški konj, žrebec

remugle [rəmügl] masculin, vieilli vonj po zatohlem

sentir le remugle dišati po zatohlem

re-nītor -nītī -nīsus sum (re in nītī) upirati se, nasprotovati čemu, postaviti (postavljati) se po robu čemu, zastaviti (zastavljati) pot komu, čemu: alter motus alteri renititur Plin., renititur os (sc. specillo) Cels., trahere me renitentem Ap.; metaf. (abs.): Amm. idr., vel renitentibus vobis Cu., cum illi renitentes pactos dicerent sese L., cervi … extrahunt renitentes (sc. angues) Plin. — Od tod adv. (iz adj. pt. pr.) renītenter uporn(išk)o, upirajoče se: renitenter et reluctanter Aug.

Renommiersucht, die, pretirana želja po uveljavljanju

rèpāč -áča m
1. mitol. otrok, ki se po ljudski veri rodi v krvavi srajci in z repkom
2. vampir

repetītiō -ōnis, f (repetere)

1. zahteva(nje) po vrnitvi (da se kaj vrne), zahteva vrnitve: Icti., Ap., repetitionem habere Icti. imeti pravico zahtevati (kaj) nazaj.

2. ponovitev, ponavljanje: eiusdem verbi crebra repetitio Ci., repetitio brevis rerum Q.; occ. kot ret. figura
a) = gr. ἀναφορά, ἐπαναφορά, ἐπιβολή ponavljanje iste besede na začetku več zaporednih stavkov in stavčnih členov, anáfora: Corn.
b) = gr. ἐπανάληψις enkratna ponovitev istega pojma ali misli, repetícija, epanalépsa: M.

3. vzvratno štetje, računanje nazaj, datiranje nazaj: Paul.

replantar zopet po-, za-saditi

reprise [rəpriz] féminin ponovno (za)vzetje, osvojitev; ponovni začetek; obnovitev, oživitev; commerce razmah; botanique ukoreninjenje; zakrpanje (perila); prevzem; sport runda; jahalna ura; (biljard) sunek; musique ponavljalni znak; automobilisme pospešenje; théâtre ponovna uprizoritev, repriza; prevzem pohištva po novem najemniku (od prejšnjega najemnika po dogovorjeni ceni); vsota za ta prevzem

à deux, dix reprises dvakrat, desetkrat
à plusieurs, diverses reprises večkrat, ponovno, nekolikokrat
à maintes reprises, à différentes reprises pogosto
reprise de dette prevzem dolga (dolgov)
reprise économique gospodarska požrvrtev
reprise d'instance (juridique) obnovitev postopka
reprise d'une marchandise vendue vzetje nazaj prodanega blaga
reprise des affaires nov razmah v poslih, kupčijah, v trgovini
reprise d'une mode vrnitev neke mode
reprise des hostilités, d'une activité obnovitev sovražnosti, neke dejavnosh
reprise d'une pièce de théâtre repriza gledališke igre
reprise en sous-œuvre popravilo spodnjega dela zidu
reprise perdue zakrpanje (perila), ki se ne vidi
reprise des cours a liéu en octobre ponoven začetek predavanj je v oktobru
être en reprise (borza) opomoči si
faire des reprises à quelque chose popraviti, zakrpati kaj
payer 500 francs de reprise en louant un appartement plačati 500 frankov za prevzem pohištva ob najetju stanovanja

reputedly [ripjú:tidli] prislov
domnevno, verjetno, kot se splošno misli, po občem mišljenju

he is reputedly the best heart specialist on je po splošnem mnenju najboljši kardiolog

request² [rikwést] prehodni glagol
zaprositi, prositi za (kaj), želeti; zahtevati; prositi za dovoljenje (that da)
povpraševati po, iskati

it is requested prosimo, prosi se
your presence is requested prosimo vas, da bi bili prisotni, vaša prisotnost je zaželena
to request a favour, to request permission prositi za uslugo, za dovoljenje
we requested him to sing prosili smo ga, da bi pel
visitors are requested not to touch the objects exposed prosimo obiskovalce, da se ne dotikajo razstavljenih predmetov

re-quiēs -ētis (kot e-deblo gen. requiēī (S. fr.), acc. requiem in requietem pri Ci., le requiem pri T., abl. requiete (Ci. poet.), requiē (O.); dat. nerabljen; prim. quiēs) f

1. mir, (od)počitek, oddih: Varr., L., T., Lucr. idr., non labor meus, non requies Ci., requie relevare laborem O., quantum ad requiem animi et corporis conceditur temporum Ci., curarum Ci., pugnae V., requietem quaerere et non invenire Lucceius ap. Ci., dare aliquam requiam senectuti meae Suet.; (v krščanstvu) zlasti posmrtni mir, mir v grobu, mir po smrti: Vulg.

2. meton. počivališče: requies ea certa laborum V., sibi dum requiem quaerit H.