Franja

obdržáti (-ím)

A) perf. ➞ držati

1. tenere:
obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

2. tenere, mantenere:
obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

3. tenere, serbare:
obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

4. trattenere:
obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

5. conservare; coltivare:
obdržati predpise conservare le norme
obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

6. mantenere:
obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
obdržati novico zase tenere per sé la notizia

B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdržati se na površini tenersi a galla
obdržati se na nogah restare in piedi
obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere

običáj (osebni) habit, habitude, wont; (splošen) use, usage, custom

po mojem običáju according to my wont
dvorski običáj etiquette
trgovski običáj (uzanca) usance
splošno privzet običáj common practice
star običáj an old (ancient) usage
ukoreninjen običáj inveterate habit
običáji in navade habit and custom, arhaično use and wont
to mu je postal običáj it became a habit with him, this has grown habitual with him, it grew upon him
prekiniti z običájem to break a habit
priti iz običája to fall out of use (ali into disuse)
običáj nastane, vznikne custom springs up (ali arises)
drugi časi, drugi običáji other times, other manners
običájen habitual; customary; usual; wonted; common
nekaj običájnega a common (ali a usual) thing
to ni več običájno that's no longer the way
to pri nas ni običájno this is not the custom here
to je postalo običájno pri nas it has become the usual thing with us

objection [-ksjɔ̃] féminin ugovor; očitek; ovira

faire des objections ugovarjati
il n'y a pas d'objection à cela proti temu ni ugovora
soulever une objection dati svoj ugovor, ugovarjati
réfuter une objection ovreči ugovor
objection de conscience odklanjanje vojaške službe iz političnih ali verskih razlogov

oblást (uradna) authority, (sodna) jurisdiction; (moč) power, might; the powers that be; (absolutna) absolutism, despotism; (najvišja) sovereignty; (gospostvo) dominion, rule, sway

na oblásti in power
ki ima oblást put in charge (of), set in authority
civilna in vojaška oblást civil and military authorities
državna oblást state authority
neomejena oblást absolute power
posvetna oblást secular arm
tuja oblást alien rule
zakonodajna oblást legislative power
borba za oblást struggle for power
oblást nad samim seboj self-possession
prevzem oblásti assumption (ali seizure) of power
prisvojitev oblásti usurpation of power
pohlep po oblásti greed for power
biti na oblásti to be in power
biti v oblásti koga to be in someone's power
vsa oblást je v rokah ljudstva all power is vested in the people (izvira iz oblásti all power derives from the people)
imeti oblást to be in authority, to carry authority
imeti v oblásti to have command of, to be master of
ne imeti oblásti to be without authority
imeti se v oblásti to have self-control, to be master of oneself, to be in control (ali command) of one's feelings
to ni v moji oblásti that's beyond my power
ni v moji oblásti, da... it is not in my power to...
imeti koga v oblásti to have someone in one's power
izgubil je oblást nad seboj he lost his self-control
ivajati oblást nad to exercise (ali to wield) power (ali authority) over
polastiti se oblásti to seize power
prevzeti oblást to assume (ali to take over) power
priti na oblást to come to power
priti pod pristojnost sodne oblásti to come under the jurisdiction (of)

oblást poder m ; (moč, sila) fuerza f ; (država) potencia f ; autoridad f

neomejena oblast poder m absoluto
izvršna (zakonodajna) oblast poder ejecutivo (legislativo)
krajevna, upravna, vojaška oblast autoridad f local, administrativa, militar
javna, državna oblast poder público
sodna oblast poder judicial
nastop oblasti (na oblast) entrada f en el poder
biti na oblasti (pol) estar en el poder
to ni v moji oblasti no está en mi poder
izvajati oblast ejercer un poder
priti na oblast llegar (ali subir) al poder
priti pod oblast caer debajo del poder
priti v oblast kake osebe caer en (el) poder de alg
prevzeti oblast asumir el poder
umakníti se z oblasti retirarse del poder

obliger [-že] verbe transitif obvezati, zavezati, prisiliti (à k); izkazati ustrežljivost (quelqu'un komu)

cela ne m'oblige pas to zame ni obvezno
vous m'obligerez beaucoup zelo vam bom hvaležen
je vous serais fort obligé zelo bi vam bil hvaležen
je suis obligé de partir moram oditi, odpotovati
bien obligé! hvala lepa!
s'obliger à obvezati se za
s'obliger pour jamčiti za

ob-lītterō -āre -āvī -ātum (ob in līttera = kaj napisanega premazati, prečrtati, izbrisati) od tod metaf. iz spomina (iz)brisati, potisniti (potiskati) v pozabo, pahniti (pehati) v pozabo, povzročiti (povzročati), narediti (delati), (po)skrbeti da se kaj pozabi: nec (sc. mandata) ulla oblitteret aetas Cat., rem silentio oblitteravit Suet., (sc. consul) adversam pugnam prosperā oblitteravit L., publici beneficii mei memoriā privatam offensionem oblitterarunt Ci.; nav. pass. oblitterari v pozabo preiti (prehajati), pozabiti (pozabljati) se: Sen. tr., Q. idr., inimicitiae Pelopidum exstinctae iam atque oblitteratae Acc., res prope iam oblitterata L. pozabljena, nondum oblitteratā memoriā belli L. vojna še ni bila pozabljena, oblitterata aerarii nomina T. pozabljene terjatve državne zakladnice (pozabljeni dolgovi pri državni zakladnici).

obnašati se kot kralj frazem
(biti vzvišen) ▸ úgy viselkedik, mint egy kiskirály, atyaistennek képzeli magát
Ker ni bilo učinkovite kontrole in resnega tekmeca, se je kmalu začel obnašati kot kralj. ▸ Mivel nem volt hatékony ellenőrzés és nem volt komoly ellenfele, hamarosan kiskirályként kezdett viselkedni.

obnêsti se to be (ali to prove) effective, to take effect, to stand the test; to turn out well; (uspeti) to be a success, to succeed, to be successful

kot stotnik se ni obnesel he was not a success as captain
sijajno se obnêsti se to behave splendidly
dobro se obnêsti se (se izkazati) to acquit oneself well

ob-noxius 3, adv. -ē (ob in noxa)

1. kazniv, kazni zapadel, kriv, ki je zagrešil kaznivo dejanje; abs.: o. capita L., obnoxius et supplex Ci. ep., lege Aquiliā obnoxius Icti.; z dat. personae: tibi me obnoxium esse fateor Pl.; z dat. krivde: neque delicto neque libidini obnoxius S. ki ni zabredel niti v prestopek niti v poltenost, culpae communi O., turpi facto Tib.; z gen. krivde: pecuniae debitae L., criminum Cod. I.

2. podvržen, podložen, (suženjsko, hlapčevsko) pokoren, podrejen, vdan, ponižen, ustrežljiv, odvisen, obvezan, zavezan: Pl., Ter., O., Sen. ph., Q., Amm., Suet. idr., subiecti atque obnoxii vobis L., ni sibi obnoxia foret S. če bi se mu ne vdala, Crasso ex privatis negotiis obnoxius S., pars hominum pravis obnoxia H. vdan, uxoris amori obnoxius T. soprogi v ljubezni vdan, gens superstitioni obnoxia T., iis obnoxii, quibus … S. odvisni od; pesn.: luna radiis fratris obnoxia V. odvisna od bratovih (= sončevih) žarkov, facies nullis obnoxia gemmis Pr. nobenemu dragemu kamnu obvezano, ne odvisno od nobenega dragega kamna.

3. ponižen, suženjski, hlapčevski, podel, slab, bojazljiv (naspr. superbus): O., Plin. idr., aut superbus aut obnixus videar L., o. servitus Ph., quae serva atque obnoxia fore L., obnoxius et trepidus Suet., obnoxie sententias dicere L., pax obnoxia L. hlapčevski, iz bojazljivosti sklenjen, sramoten.

4. (kakemu zlu) podvržen, izpostavljen; z dat.: periculo Ph., periculis Plin. iun., odio T., terra nulli bello obnoxia O., corpora morbis obnoxia T., arbores, qui frigoribus obnoxiae sunt L. ki jim škoduje mraz, urbs incendiis obnoxia T., arva nulli hominum curae obnoxia V. ki ne potrebujejo nobene skrbi (oskrbe), orbitate et pecuniā insidiis obnoxius T.; z ad ali in z acc.: pars eius ad tales casus obnoxia Plin., servi per fortunam in omnia obnoxii Fl.; occ. (abs.) nevarnosti, nesreči izpostavljen, slab(oten): in hac domicilio obnoxio animus liber habitat Sen. ph., flos Plin., corpus Plin. bolehavo, bolehno; obnoxium est offendere poetarum studium T. (Dial.) nevarno je.

obra ženski spol delo, dejanje; knjiga, spis

obra de agufa (žensko) ročno delo
obra artística, obra de arte umetnina
obra de caridad, buena obra dobrodelno delo
obra literaria literarno delo, knjiga
obra maestra mojstrovina
obra manual ročno delo
obra pía dobrodelna ustanova
a media obra na pol gotov (izdelan)
de obra odločno, dejavno, nasilno
en obra de un mes približno v enem mesecu
¡(ya) es obra! to ni malenkost!
poner por obra, meter en obra izvesti, uresničiti
ponerse a la obra, poner la mano a la obra lotiti se dela
obras pl zgradbe, poslopja
obras públicas javne zgradbe
hacer obras graditi
obras son amores, que no buenas razones dejanja, ne pa lepe besede!

obrestna mera stalna zveza
(stopnja obresti) ▸ kamatláb
Evropska centralna banka minuli teden ni spreminjala obrestnih mer. ▸ Az Európai Központi Bank a múlt héten nem változtatott a kamatlábakon.

obrestováti (-újem)

A) imperf. dare a interesse; pagare gli interessi

B) obrestováti se (-újem se) imperf. refl. fruttare interessi; pren. convenire, essere vantaggioso, valere la pena; abs. pagare:
dogovor med strankama se ni obrestoval l'accordo fra i due partiti non ha pagato

ob-rigēscō -ere -riguī (ob in rigēscere) otrpniti, okrepeneti, odreveneti: nocti ni interveniat (sc. sol) fructus per pruinam obriguerint Pac. fr., Luc. ap. Non., Varr., quod pars earum (sc. regionum) appulsu solis exarserit, pars obriguerit nive pruināque Ci., ita Sopater de statua M. Marcelli, cum iam paene obriguisset, vix vivus aufertur Ci.; metaf.: quid ergo? viro non vel obrigescere satius est? Sen. ph., contabui dolore et obrigui timore Aug.

obsolète [ɔpsolɛt] adjectif zastarel

mot masculin obsolète zastarela beseda (ki ni več v rabi)

ob-stinō -āre -āvī -ātum (prim. de-stinō) na trdno postaviti (postavljati), vztrajno v roke jemati kaj, trdno zavze(ma)ti se za kaj, trdno skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se za kaj, siliti na kaj, k čemu, osta(ja)ti pri čem: obstinari exorsus Pac. ap. Fest., rem, affinitatem Pl., obstinaverant animis aut vincere aut mori L., Vespasiano ad obstinendas iniquitates haud perinde obstinante T. ni silil k temu, da … — Od tod adj. pt. pf. obstinātus 3, adv. -ē stanoviten, trden, trdno odločen, neomajen, neupogljiv, trdovraten, trmast, trmoglav, svojeglav: Pl., Sen. ph., Suet., Aug. idr., animus L., pudicitia L., fides Iudaeorum T., obstinatior voluntas Ci., modos, quibus Lyde obstinatas adplicet aures H. trda ušesa, id obstinate negatur Ci., obstinate credere L.; z inf.: obstinati portas claudere L., obstinati mori L., obstinatum est tibi non suscipere imperium Plin. iun. trdno si sklenil, id certum et obstinatum est L. je sklenjeno; s praep.: o. ad silendum, moriendum Cu., obstinato ad mortem animo L., adeo contra veritatem obstinatus, ut … Q., o. propositum erga haec Amm., multo obstinatior adversus lacrimas mulierum erat L., obstinatae in perniciem Romae duae urbes Amm.

ob-tēstor -ārī -ātus sum (ob in testāri)

1. (za)rotiti, (milo, živo) prositi, slovesno (po)klicati koga, sklicevati se na koga: Pl., suos obtestari C., quem obtester? quem implorem? Ci., per omnes deos te obtestor C., Ci. na vse bogove, pri vseh bogovih. Z zahtevnimi stavki
a) brez posebne zveze: v imp.: Pac. fr., Vell., vos obtestor: pueros suscipite T.; v samem cj.: Pl., T., te et senatum obtestamur: consulatis civibus S.; imp. se dopolnjuje s cj.: oro et obtestor: in nostris castris tibi tabernaculum statue, nos corporis tuis custodes esse patiaris Cu.
b) z ut in ne: Pl., Ter., L., Plin. iun. idr., vos obtestor et obsecro, ut eos conservetis Ci., id sibi ne eripiatis, vosque obtestatur Ci., per hunc dextrum, per regni fidem moneo obtestorque te, uti … neu … S.; odvisnik je določen: illud (to) te obtestor, ne … V. Z notranjim obj.: multa (venomer, neprenehoma) Pomptinum obtestatus de salute sua S., eadem suum quisque contubernalem … erat obtestatus Auct. b. Alx.; abs.: pollicendo, minitando, obtestando alium alio modo excitare S.

2. occ.
a) za pričo (po)klicati: obtestans deûm hominumque fidem L., Cotyn sacra regni … obtestantem catenis onerat T.; z ACI: clare obtestatus deos neque legisse neque attigisse quicquam Suet.
b) slovesno se rotiti, slovesno se zaklinjati, slovesno prisegati, slovesno zatrjevati: Val. Max., Aur., aut militum se manibus aut suis moriturum obtestans T.

Opomba: Pt. pf. s pass. pomenom = zaroten, živo naprošen: ni obtestatus pepercisset Amm., obtestatā fide Ap. ali obtestato nomine salvatoris Aug. po zarotitvi zvestobe, imena.

ob-tineō -ēre -tinuī -tentum (ob in teneō)

1. trdno držati: obtine aures (meas) Pl. drži me za ušesa.

2. zavze(ma)ti, imeti v svoji oblasti (v rokah, posesti), posedovati, imeti: Lucr., pars Galliae, quam Galli obtinent C., spatium, quod acies obtinet Cu., o. loca C. prebivati v krajih, suam domum Ci. imeti svoje domovanje, Lyciam obtinet Antigonus Cu.; od tod v političnem pomenu: praetor provinciam obtinuit Sardiniam N. je upravljal; kot voj. t.t. zasedeno imeti, v obleganju ali zasedbi držati: ripam armis L., castra, vada custodiis C., tecta Cu.; metaf.: perpetuum imperium N., multos annos regnum C., summum magistratum C. ali legati locum N. vršiti, opravljati, imeti, principatum in civitate N. ali gradum in amicitiā Cu. zavzemati, principem locum C. zavzemati prvo mesto = najimenitnejši (najvplivnejši, najveljavnejši) biti, proverbii locum Ci. veljati za pregovor, biti pregovoren, veri vicem Cu. za resnično (resnico) veljati, numerum deorum obtinent stellae Ci. veljajo (se štejejo) za božanstva, fama, quae plerosque obtinet S. ki ji pritrjuje večina, ki ima največ pristašev, caseus medicamenti vim obtinet Plin. rabi (se uporablja) kot zdravilo; occ. dobi(va)ti, preje(ma)ti, zadobi(va)ti: Iust., T., Suet., pacem facere talibus condicionibus: Siciliam Dion obtineret N., spes per Helvetios regni obtinendi C., ius suum contra aliquem Ci., iniuriam L. nepravično pridobljeno, rem C. zmagati.

2. obdržati, pridržati, udržati, zadrž(ev)ati, (trdno) držati se česa, držati, ohraniti (ohranjati): Plin., equestrem obtinuit dignitatem N., lex, quae in Graecorum conviviis obtinebatur Ci., o. auctoritatem in perpetuum Ci., imperium T., regnum C., hereditatem Ci., pontem L., collaudavi milites, quod provinciam obtinuissent L. ker (da) so držali, quod plures auctores edidere et fama obtinuit L. je pridržala; z inf.: earumque artem et disciplinam obtineat colere Pl. naj se vztrajno drži njih lastnosti ...; occ.
a) (svojo pravico, stvar) držati, vzdrževati, obdržati, dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, dobiti: rem obtinuit Caesar C. Cezar je vzdržal (zmogel), o. ius suum contra aliquem Ci., ne hoc quidem iuris obtinuit Ci., non tribunus ultra ius obtinuit T., o. apud Caesarem causam C., res facile obtinebatur Ci. je zlahka obveljala; abs. obtinere (dognati, zmoči, da … , da ne … ) z zahtevnim stavkom: T., Val. Max., Suet., obtinuit, ut accusaret L.; obtinere non potuit, quin ... Suet.; z inf.: cum admitti magnā ambitione aegre obtinuisset Iust.; popolnoma abs.: nec obtinuit Suet. pa ni zmogel, obtinuisset adeo, nisi … Suet.
b) trditi kaj, vztrajati pri kaki trditvi, dokaz(ov)ati kaj: duas contrarias sententias Ci., non dicam id, quod debeam forsitan obtinere Ci., si minus id poteris obtinere Ci.
c) imeti (šteti, smatrati) za kaj: certus equidem eram et pro vero obtinebam Ap.

3. intr. (refl.) držati se, obdržati se, trajati, veljati: Eutr., sequentem noctem caligo obtinuit L., nulla pro sociā obtinet S. ne velja za zaveznico, pro vero antea obtinebat S.; tudi (ob)držati se pred čim, prednost imeti: plurium sententia obtinet Icti., quod et honestius est et merito obtinuit Icti.

obtŕkati (-am) | obtrkávati (-am) perf., imperf.

1. battere:
obtrkavali so rešetke, če ni katera prepiljena battevano sulle sbarre per vedere se qualcuna non fosse stata segata

2. med. percuotere (nell'auscultazione)

3. (otrkati, otrkavati) scuotere:
obtrkati sneg s čevljev scuotere la neve dalle scarpe

ob-turbō -āre -āvī -ātum (ob in turbāre)

1. v nered spraviti (spravljati), (z)mešati, (z)mesti, (z)begati: equus … clamore territus (splašen) quosdam occurrentium obturbavit T., hostes denso agmine o. T.; occ.
a) (s)kaliti: proculcatione aquam Plin.
b) prevpiti, prekričati: obturbabatur militum vocibus T.; abs.: obturbabant patres T. so hrumeli zoper to; pass. brezos.: obturbatur, obstrepitur Plin. iun.

2. metaf. (z)motiti, v besedo seči (segati) komu: Pl., ne me obturba et tace Ter., necubi lectorem vel auditorem obturbaret vel moraretur Suet., quam (sc. solitudinem) non obturbavit Philippus Ci. ep. ni zmotil, ni prekinil; occ. omotíti (omótiti), omamiti (omamljati): me scriptio et litterae (pisanje in branje) non leniunt, sed obturbant Ci. ep.