Franja

Zadetki iskanja

  • Daseinskampf, der, boj za obstanek
  • datārius 3 (dare) za oddajanje, oddajen: Pl.
  • date2 [deit] prehodni glagol & neprehodni glagol
    datirati; izvirati; domeniti se za sestanek; zastareti

    to date back to izvirati iz (časovno)
    to date in advance (ali forward) zapisati zgodnejši datum, antedatirati
    to date back zapisati poznejši datum, postdatirati
    pogovorno we've got him dated poznamo tega tiča
  • Datensichtgerät, das, naprava za prikaz podatkov
  • Datenverarbeitungsanlage, die, naprava/stroj za obdelavo podatkov
  • Datumsknopf, der, gumb za nastavitev datuma
  • daubière [dobjɛr] féminin ponev za dušenje
  • Dauerform, die, Biologie trajna oblika; Technik kalup za večkratno livanje
  • daunendicht neprepusten za puh
  • davit [déivit] samostalnik
    sošica za dviganje rešilnega čolna
  • dazu

    1. (= zu ihm/ihr) örtlich: k (temu/njemu/njej itd.), zraven

    2. kausal: zato, za to

    3. (ferner) nadalje; povrh, vrh vsega, zraven pa
  • dazukönnen* biti kriv za, ich kann nichts dazu nisem kriv za to, nič ne morem za to
  • de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

    nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
    de ello se desprende iz tega sledi
    la ciudad de Berlin mesto Berlin
    el mes de mayo mesec maj
    máquina de coser šivalni stroj
    de este lado s te strani
    de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
    de día podnevi
    de noche ponoči
    de verano poleti
    de mucho atrás že dolgo
    de vez en cuando včasih, tu pa tam
    no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
    anillo de oro zlat prstan
    ocuparse de baviti se z
    llorar de gozo jokati od veselja
    morir de sed umreti od žeje
    padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
    desesperar de obupati nad
    quejarse de pritoževati se nad
    ¡guárdate de mí! čuvaj se me!
    mudarse de casa preseliti se
    cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
    es de rigor nujno je; strogo je predpisano
    colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
    vestido de blanco belo oblačen
    de viva voz ustno
    María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
    de camino na poti
    de memoria na pamet
    de paso obenem, hkrati; mimogrede
    de sobra odvečen
    de repente nenadoma
    estar de pie stati (na nogah)
    de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
    servir de criado biti za služabnika
    trabajar de albañil delati kot zidar
    le hablo de tú tikam ga
    ¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
    ¡pobre de mí! ubogi jaz!
    ¡ay de ti! gorje ti!
    de ti a mí med nama
    de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
    de no ser así drugače, sicer
    acaba de publicarse pravkar izšlo
    has de comprender que moraš razumeti, da
    debo de decir moram reči
    ¿es de creer? je to verjetno?
    a fin de z namenom, da bi
    de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje
  • de prep.

    1. od
    de la od

    2. iz
    de aur iz zlata, zlat

    3. za
    a avea grijă de skrbeti za
    de ce zakaj
    de aceea zato
  • (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

    I. adv. v sestavah,

    1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

    2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

    3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

    4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

    II. praep. z abl.

    1. krajevno
    a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
    b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
    c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

    2. časovno
    a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
    b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

    3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

    4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

    5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.
  • dead-eye [dédai] samostalnik
    mornarica preluknjana deska za napenjanje vrvi
  • death-warrant [déɵwɔrənt] samostalnik
    smrtna obsodba; nalog za izvršitev smrtne obsodbe
  • déballage [debalaž] masculin izpakiranje; izpakirano in za prodajo izloženo blago; familier priznanje
  • débarras [debara] masculin znebitev, razbremenitev; odstranitev; (= cabinet masculin de débarras) ropotarnica, prostor za staro šaro, za kramo

    c'est un grand débarras pour moi velik kamen se mi je odvalil od srca
    (familier) bon débarras!; ouf, quel débarras! (uh) kakšno olajšanje!
  • débâtir [debɑtir] verbe transitif odstraniti niti za spenjanje (une jupe iz krila); architecture porušiti