Franja

ausstechen^*

1. izkopati; ein Auge: iztakniti, Technik izsekati, izštancati

2. figurativ einen Rivalen: prekositi, prekašati, zasenčiti, ausstechen bei izpodriniti pri, (besiegen) premagati

3. eine Kette, ein Tau: odvijati, izpuščati

aut, conj. disiunctiva, ločni veznik, ki razstavlja bistveno nasprotujoče si pojme (iz *auti, kor. au; prim. gr. αὖ, αὖτι zopet, αὖτε, αὖτις, αὖϑις zopet, nazaj, αὐτάρ toda, pa = lat. aut; sor. je najbrž tudi gr. αὖ-γε).

I. kadar je veznik postavljen samo enkrat

1. pri sicer bistveno različnih, a istovrednih pojmih, pa tudi pri pojmih, ki izključujejo drug drugega = ali; razstavlja besede: agri, qui arari aut coli possint Ci., nolebas aut non audebas appellare Ci., quis novit aut nosse potuit? Ci., vi aut clam Ci., quod est verum aut falsum Ci., nisi Alcibiadem vivum aut mortuum sibi tradidisset N., existumabitis, qualis illa pax aut deditio sit S., hic vincendum aut moriendum, milites, est L., ego hic a vobis desperatae victoriae aut honestae morti locum inveniam Cu.; v vprašanju: erit, inquit Brutus, aut iam est iste, quem exspectas? Ci.; razstavlja stavke: Hannibal credo erat ad portas, aut de Pyrrhi pace agebatur Ci.; razstavlja na več členov: oppidum validum prope siet aut mare aut amnis aut via bona celeberrima Ca., si (animus) deus aut anima aut ignis est Ci., tuus colonus aut vicinus aut cliens aut libertus aut quivis Ci.; v nikalnih stavkih: sine quibus nec intellegi quidquam nec quaeri aut disputari potest Ci., nullos habuit hortos, nullam suburbanam aut maritimam sumptuosam villam N., ei neque moribus neque lege aut imperio cuiusquam regebantur S. (zveze nec quaeri aut disputari, nullam suburbanam aut maritimam... villam, neque lege aut imperio so kot enote postavljene nasproti pojmom intellegi, hortos, moribus); pogosto le nadaljuje zanikano (včasih = in): neque vero qui non iisdem rebus movetur naturāque consentit, fidus aut stabilis potest esse Ci., nemo tribunos aut plebeios timebat L., neque ego hanc abscondere furto speravi... fugam, nec coniugis umquam praetendi taedas aut haec in foedera veni V. (prim. H. Carm. III, 1, 25 in nasl.); tako tudi v retoričnih vprašanjih z nikalnim pomenom: quis crederet, aut quem moveret? V.

2. stopnjuje ali razširja = ali celo, ali sploh; popravlja prejšnji pojem = ali marveč, ali pravzaprav, ali točneje (povedano); pri tem je veznik pogosto natančneje določen z različnimi adv.: non multum aut nihil mihi concessit Ci., Graeci aut ullae exterae nationes Ci., quid enim ultra differri aut teri tempus L., se consules ac dictatores aut etiam reges sperant futuros? Ci., cum de libertate aut etiam de hereditate contendunt ii Q., proditores aut potius aperti hostes Ci., de hominum genere aut omnino de animalium loquar Ci.

3. zmanjšuje ali omejuje = ali vsaj, ali pa le, ali le: quaero, num iniuste aut improbe fecerit Ci., qui habitarent in Sicilia aut qui Siciliam attigissent Ci., si (alces) quo afflictae casu conciderunt, erigere sese aut sublevare non possunt C., cuncti aut magna pars S., obrue puppes aut age diversas V.; veznik je lahko natančneje določen z ustreznimi adv.: diem vere natalem aut certe salutarem Ci., sit ergo aliquando quod placeat aut certe quod sufficiat Q., eripe mihi hunc dolorem aut minue saltem Ci. ep., Afer aut Sardus sane Ci., biduo aut summum triduo Ci., adimi vobis agros aut denique minui possessiones Ci., quod... nostros praesidia deducturos aut denique (vsaj) indiligentius servaturos crediderant C.

4. nima disjunktivne funkcije (zlasti v začetku celih stavkov = ali pa, sicer, drugače: reduc uxorem, aut quamobrem opus sit cedo Ter., nemo est iniustus, aut incauti potius sunt habendi improbi Ci., omnia... sunt ei (oratori) dicenda,... aut eloquentiae nomen relinquendum est Ci., nunc manet insontem gravis exitus; aut ego veri vana feror V., ne flectat retro sua lumina, donec Avernas exierit valles: aut irrita dona futura O., mihique, qui compertum habeo, credant; aut quidem vetustissima nave impositos... iubebo avehi Suet. ali pa jih dam prav gotovo odpeljati. — Pomni, da v vprašalnih stavkih aut nikdar ni = an, ampak
a) vprašalno uvaja le kak podrejen del ene in iste misli: voluptas melioremne efficit aut laudabiliorem virum? Ci., nonnulli dubitant de mundo, casune sit effectus aut necessitate aliqua, an ratione ac mente divina Ci.
b) ali pa vprašalno natančneje določuje predhodno vprašanje: quos accedam aut quos appellem? nationesne an reges?... an quoquam mihi adire licet, ubi non maiorum meorum hostilia monumenta pluruma sint? aut quisquam nostri misereri potest, qui aliquando vobis hostis fuerit? S.

II. kadar se veznik ponovi in odgovarja predhodnemu aut: aut — aut ali — ali, ako ne — pa vendar (pa vsaj), z ene strani — z druge strani, tudi večkrat ponovljen aut —aut—aut (—aut— aut) ali — ali — ali (— ali — ali), in to pri pojmih, ki se ali absolutno ali relativno medsebojno izključujejo: aut vivet cras Hermarchus aut non vivet Ci., aut iuguletis aut condemnetis Ci., aut suis finibus eos prohibent aut ipsi in eorum finibus bellum gerunt Ci., sperans... aut vi aut dolis sese casum victoriae inventurum S., aut prodesse volunt aut delectare poëtae H., alii autem aut naturā corporis aut consuetudine dolendi aut metu supplicii ac mortis vim tormentorum pertulerunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est aut id, quod est concretum ex his Ci.; v vprašanju: aut ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur aut is discipulus magistro tantulum de arte concedere? Ci.; aut—aut se lahko ponovi, vendar v drugačnem odnosu: tot annos ita vivo, iudices, ut a nullius imquam me tempore aut commodo aut otium meum abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique (slednjič) somnus retardarit Ci.; s predhodno nikalnico ima distributivno funkcijo = niti—niti: nemo aut miles aut eques ad Pompeium transierat C. niti—niti, non nos aut ferro Libycos populare penates venimus aut raptas ad litora vertere praedas V. niti—niti, neque enim sunt aut obscura aut non multa commissa postea Ci. saj niti—niti, nec aut Persae aut Macedones dubitavere, quin ipse rex esset occisus Cu. in niti—niti, ne aut ille alserit aut uspiam ceciderit aut praefregerit aliquid Ter. in da niti—niti, ne aut de C. Laelii soceri mei aut de huius generi aut arte aut gloriā detraham Ci. (aut—aut se ponovi, vendar v drugačnem odnosu); drugi razstavni del je lahko natančneje določen z adv.: aut damnum aut certe non magnum lucrum fecerunt Ci., plebs... aut libertatem aut certe inpunitatem adepta L., qui aut non minoris aut etiam pluris emerint Ci., ego iam aut rem aut ne spem quidem exspecto Ci. ep., si aut fuissent aut omnino non fuissent Ci.; tako tudi aut—aut vero = ali — ali morda celo (večinoma iron. v vprašanjih): quem tibi aut hominem... aut vero deum... auxilio futurum putas? Ci.; pri pesnikih včasih dobimo drugačne razčlembe le zaradi variacije, npr. aut—vel: affer... Chia vina aut Lesbia, vel metire nobis Caecubum H.; prim. V. (Aen. VI, 843-845); ve—aut: nec te, tua funera mater produxi pressive oculos aut vulnera lavi V.; aut—seu: qui aut iaculo incedit melior levibusque sagittis, seu crudo fidit pugnam committere caestu V.; tako tudi aut—aut—ve, vel—vel—aut. — Ponekod stoji namesto drugega aut anakolutsko izražen člen: quasi vero aut concedatur et eadem imbecillitate et inconstantia L. Tubulum fuisse qua... P. Scaevolam; et quasi nihil... intersit Ci. (pričakovali bi aut nihil... intersit), aut pluribus propositionibus iunctis... Interim per partes dissolvitur Q. (tako tudi Lucr. VI, 714 in nasl.); tudi obratno: succedentium autem aliae de communi appellatione... aut de re denominata Q.

Opomba: Zaradi svojega pomena aut praviloma stoji na prvem mestu v stavku ali stavkovnem členu; le pesniki ga ponekod zapostavljajo: qui tandem quibus aut venistis ab oris V., aut culmine tecti turribus aut altis V., incipiam aut hortis... tuis, persequar aut studium linguae Pr., balteus aut fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan.; vendar pa dobimo celo v najboljši prozi zvezi si aut, ut aut (nam. aut si, aut ut): si aut de industria facias..., aut cum rerum obscuritas, non verborum, facit, ut... Ci., postulabant, ut aut referrent ad senatum, aut ut auxilio esset consul civibus suis L.

autem, conj. adversativa, protivni veznik (prim. aut in gr. αὖ zopet)

1. izraža nasprotje = a, pa, nasproti (pa), z druge strani (po drugi strani): Croesus hostium vim sese perversurum putavit, pervertit autem suam Ci., Gyges a nullo videbatur, ipse autem omnia videbat Ci., honores quondam fuerunt rari et tenues, nunc autem effusi atque absoleti N.; v vprašanju: cur non de integro autem datum? Ci., sed quid ego haec autem nequiquam revolvo? V. pa... zopet.

2. izrečeno misel nadaljuje in razširja = pa, in, nadalje, namreč: unum (iter)..., angustum et difficile,...; mons autem altissimus impendebat Ci., hic... filium erudivit. Erat autem in puero praeter docilitatem ingenii summa suavitas oris N. Poseb.
a) kadar se kak pojem iz prejšnje misli ponovi, da se natančneje presodi ali pa zavrže kot neumesten in neprimeren ter popravi: Arsinoën, Stratum... fateris ab hostibus esse captas. Quibus autem hostibus? Ci., admoneri me satis est; admonebit autem nemo alius nisi rei publicae tempus Ci., num quis testis Postumum appellavit? Testis autem? Ci. kaj pa pravim „priča“? in Africam transcendes. Transcendes autem? L., Bactrianorum praetorem... ad se descendere iubet. Sunt autem Bactriani inter illas gentes promptissimi... Cu.
b) uvaja kakšno novo pomembno misel (zlasti v vzklikih in pri medmetih): heia autem inimicos Pl., ecce autem subitum divortium! Ci., totos dies Cleomenes perpotabat; ecce autem nuntiatur... Ci., quam brevi tempore quot et quanti poëtae, qui autem oratores exstiterunt! Ci. in posebno kaki govorniki!
c) uvaja vrinjeni stavek (parentezo): si qua praeterea sunt (credo autem esse multa) ab iis... quaeritote Ci., in primis foedera et leges (erant autem eae duodecim tabulae et quaedam regiae leges) conquiri iusserunt L.
č) krepi podrek v silogizmu: aut hoc (est) aut illud; non autem hoc; illud igitur Ci. Veznik autem pogosto stoji v zvezi z drugimi členicami: ast autem Ci. fr. a nasproti, sed autem Kom. toda nasproti, sed—autem V. pa—zopet (gl. pod 1.), et—autem in—nasproti: Pl., Lucr., in—pa: Sen. ph., Plin., et autem—et Plin., Q., Suet., Gell. pa i—i, et—et... autem Pl. i—i pa, neque—autem Pl., Cels. in pa ne, nec (neque)—neque autem Ci. ep., Lucr., Ap. niti—niti nasproti, neque autem—neque Cels., Sen. ph., Q. (p)a niti—niti, autem etiam Ci., Cels. pa tudi, nasproti pa tudi.

Opomba: Autem je najšibkejši protivni veznik in zato stoji praviloma kot naslonka na drugem mestu v stavku ali stavkovnem členu, na kakem drugem mestu pa le, kadar je uvedeni pojem izražen z več besedami: Ego autem maiore etiam quodam modo memoriam admiror Ci., pomerium... postmoerium interpretantur esse: est autem magis circamoerium L.; toda: medius ille autem, quem modicum... voco Ci., non possum autem dicere Ci., „qua de re agitur“ autem illud, quod multis locis in iurisconsultorum includitur formulis Ci.

auxilium -iī, n (augēre)

1. pomoč, podpora: auxilium appellatum ab auctu Varr., auxilium esse alicui Pl. na pomoč, dixisti enim non auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., auxilium dare V., L. ali (alicui) auxilium ferre Kom., Ci., C. idr. (komu) pomoči (pomagati), auxilium ferre pecuniae C. rešiti denar, auxilium petere ab aliquo Ci., N., V., auxilium rogare C. pomoči prositi, auxilium mittere alicui Cu.; pogosto v finalnem dat. auxilio na (v) pomoč: esse auxilio (alicui, alicui rei) Kom., Ci., C., N., S., L. idr. na (v) pomoč biti (komu, čemu), podpirati (koga, kaj), auxilio ei superest V. mu ostane v pomoč, aliquem auxilio mittere C., auxilio mitti alicui ab aliquo N., alicui auxilio proficisci N. ali venire C. idr. na pomoč iti, priti komu, accurrere auxilio S. ali alicui succurrere auxilio C. na pomoč priteči, (pri)hiteti, priskočiti (komu), aliquem auxilio arcessere C. ali accire T.; nam. finalnega dat. z dat. ali acc. in praep. ad ali (poklas.) in: ad auxilium convenire C., deos in auxilium invocare Q., accurrere in auxilium Suet., arcessere aliquem in auxilium Aur., in auxilium ali in auxilio (alicuius) esse Plin., Iust., Eutr., polliceri auxilium in publicum Q. v občo korist; s subjektnim gen.: auxilium Cereris, Gaditanorum Ci., elephantorum L., aux. domūs O.; pogosto abl. auxilio (s subjektnim gen.) s pomočjo: Graecorum auxilio Ci., auxilio tempestatis C. ali noctis S. pod okriljem...; z objektnim gen.: curia summum auxilium omnium gentium Ci., auxilium salutis Ci. ep., C., N. (tudi pl. auxilia salutis Ci.), auxilium hortandi suos Auct. b. Alx.; s praep.: alicui auxilio in paterna iniuria esse Ter., auxilium dare adversus aliquem L., Iust., auxilii latio adversus consules L., auxilium adversus ludos Cu., ferre alicui auxilium contra tantam vim sceleris Ci., auxilium petere contra aliquem Hirt.

2. occ.
a) (pri)pomoček, pomagalo, v pl. tudi pomožna sredstva, pomožni viri: rei auxilium reperire C., extremum auxilium experiri, ad extremum auxilium descendere C., minuisti auxilia populi Romani Ci., consul cuncta auxilia rei publicae labefactari... videt Ci. vse opore, omnia rei publicae consilia, auxilia, iura conciderunt Ci., assidēre auxiliis suis O. (o brodniku), auxilia magica Tib.
b) v pl. auxilia -ōrum, n (voj.) α) pomožne čete: N. idr., mittere alicui auxilia Ci., S., neutris mittere auxilia C. nepristranski ostati, auxiliis in mediam aciem coniectis C., auxilia levis armaturae Hirt., sociorum Ci., ab sociis auxilia arcessere S., auxilia cogere V., longinquis auxiliis indigere L.; v naspr. s konjeništvom = pomožne pehotne čete: equites auxiliaque barbara, equites auxiliaque barbaris omnibus imperare, auxilia equitatumque comparare, magnos equitatus magnaque auxilia exspectare C.; pren.: auxilia mihi et suppetiae sunt domi Pl. β) vojaška, vojna pomoč, čete: infirmis auxiliis proficisci C., auxilia equitum peditumque C., equestria, magna equitatus aux. Auct. b. Afr., contrahere undique auxilia Iust.
c) medic. zdravilo, lečilo, lek: anceps, optimum, auxilia imbecilliora, validiora, adhibere ali admovere auxilium, aux. corporis, adversae valetudinis, adversus profusionem sanguinis Cels., servatusque est... quisquis auxilium simile temptavit Plin. — Pooseb. Auxilium -iī, n Pomoč, Pomočno božanstvo: nam mihist Auxilio nomen Pl.

avanti

A) avv.

1. naprej:
andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
così non si può andare avanti tako ne moremo več
vai avanti a leggere beri naprej
essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
mandare avanti un'azienda voditi podjetje
mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

2. redko prej:
avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

3.
di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

B) cong.

1.
avanti di, avanti che prej ko, preden:
mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

2.
avanti che raje, kot da:
vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

C) prep.

1.
avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

2. pred (časovno):
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
avanti l'alba pred zoro

Č) inter. naprej!:
Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

D) agg. prejšnji:
l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
l'anno avanti leto poprej

E) m šport napadalec

Avāricum -ī, n Avarik, glav. mesto akvitanskih Biturigov (zdaj Bourges): C., Fl. Od tod adj. Avāricēnsis -e avariški: praemia C. pri Avariku obljubljena.

avdienc|a [é] ženski spol (-e …) die Audienz (pri bei)
zasebna avdienca die Privataudienz

avdiénca audience; hearing; (formal) interview

prositi za avdiénco to request (ali to ask for) an audience
sprejeti v avdiénco to grant an audience to, to receive in audience
biti sprejet v avdiénco pri to be received in audience by, to be granted an audience by

avdiénca audience ženski spol

prositi za avdienco demander (ali solliciter) une audience
privoliti v avdienco accorder (ali donner) une audience
sprejeti v avdienco recevoir en audience
doseči avdienco pri obtenir une audience auprès de

avec [avɛk] préposition s, z; familier povrhu, s tem

d'avec od
et avec cela (ça), madame? sicer še kaj, gospa? (v trgovini)
ils sont toujours l'un avec l'autre vedno sta skupaj
avec la nuit ko pade noč
se lever avec le jour vstati z dnevom
être docile avec ses parents ubogati starše
avec tout cela pri vsem tem, kljub vsemu temu
tout s'arrange avec le temps sčasoma, v teku časa se vse uredi
vous venez avec? (familier) greste z nami?
faire connaissance avec quelqu'un seznaniti se s kom
avec elle on ne sait jamais à quoi s'en tenir pri njej človek nikoli ne ve, pri čem je
être bien, mal avec quelqu'un biti s kom v dobrih, slabih odnosih
prendre des leçons avec quelqu'un imeti učne ure pri kom
distinguer l'ami d'avec le flatteur razlikovati prijatelja od prilizovalca
il a divorcé d'avec sa femme ločil se je od žene
déjeuner d'avec du chocolat zajtrkovati čokolado
il a pris son parapluie et il est parti avec vzel je svoj dežnik in odšel (z njim)
avec cela que vous ne le saviez pas! (familier) neverjetno, nemogoče, da tega niste vedeli
il est sorti sans manteau, et avec ça il était enrhumé šel je ven brez plašča in vrh tega je imel še nahod

aventurer [-re] verbe transitif tvegati, riskirati, slučaju ali sreči prepustiti; (po)staviti v nevarnost

aventurer sa vie tvegati svoje življenje
aventurer une grosse somme dans une affaire tvegati veliko vsoto pri nekem poslu
s'aventurer la nuit sur une route peu sûre upati si ponoči na malo varno cesto
s'aventurer sur un chemin, un terrain glissant (familier) upati se na spolzka tla, napraviti nepremišljeno dejanje
s'aventurer à faire quelque chose tvegati, upati si, drzniti si kaj narediti

Avernus -ī, m: V., Pr., ali Averni lacus: Ci., ali lacus Avernī: Lucr., L., ali lacus Avernus: Mel., Plin. Averen, Avernsko jezero, vulkansko jezero z zadušljivimi izparinami in strahotno pokrajino pri Kumah; pesn.: graveolens portus Averni V. kumsko pristanišče; ker je bila po mitu blizu jezera duplina kumske Sibile, Hekatin log in vhod v podzemlje, je Avernus pesn. met. =
a) podzemlje: hunc (Homerum) quoque summa dies nigro submersit Averno O., Stygius Avernus Lucan., pallens ali Tartareus Avernus Stat., taciti regnator Averni Mart.
b) Aheront: pigri sulcator Averni Stat.; pooseb. kot božanstvo Avernus -ī, m bog Averen: Serv.; pesn. kot adj. Avernus 3 =

1. avernski, ob (pri) Avernu (ležeč): Averna loca lacusque Lucr., freta ali lacus V. Avernsko jezero, luci V., Sil.; subst. Averna -ōrum, n (sc. loca) pokrajina ob Avernskem jezeru: Averna sonantia silvis V., Averna alta V. duplina ob Avernskem jezeru.

2. podzemeljski: stagna V., valles O., loca O. = podzemlje, Iuno Averna (= Proserpina) O., Sil.; subst. neutr. pl. = podzemlje: imis Acheronta adfatur Avernis V. v podzemeljskih globinah. — Od tod adj. Avernālis -e avernski (= ki spada k Avernskemu jezeru), Avernskega jezera: aquae H., Nymphae O., Sibylla Pr., Naiades Stat.

āversiō -ōnis, f (āvertere)

1. obrat nazaj, le v adv. zvezah:
a) ex aversione odzadaj, za hrbtom: ex aversione aliquem iugulare Auct. b. Hisp.
b) per aversionem ali aversione npr. emere, vendere, locare Icti. „vstran obrnjeno“, t.j. brez natančnejšega razpravljanja, povprek, vsevprek, pomešano.

2. pren.
a) ogovor ali apostrofa (ἀποστροφή obračanje) = govorna podoba pri ret. (kadar govornik poslušalca odvrača od predmeta, o katerem se razpravlja): Q.
b) odpad, nepokorščina: aversio a religione priorum Arn., a divina religione, a cultu divinae religionis Aug., sanabo aversiones vestras Vulg.
c) mrzenje, mržnja, gnus: aversionibus stomachorum laborare Arn.

avertisseur [-sœr] masculin svarilna (signalna) naprava, svarilni signal; théâtre režijski pomočnik

avertisseur d'automobile troblja, hupa pri avtomobilu
avertisseurs d'incendie po mestu postavljene telefonske naprave, ki so povezane z gasilsko postajo

avtonomen pridevnik
1. (ki ima politično samoupravo) ▸ autonóm, önrendelkezésű
2. (samostojen; neodvisen) ▸ autonómNa drugi strani pa imamo neka povsem avtonomna gibanja pri domači inflaciji. ▸ Másrészt a hazai infláció esetében bizonyos teljesen önjáró folyamatok érvényesülnek.

3. (o stroju ali napravi) ▸ önjáró, autonóm

avtonomija samostalnik
1. (samouprava) ▸ autonómiaPovezane iztočnice: delna avtonomija, popolna avtonomija, široka avtonomija

2. (ozemlje s samoupravo) ▸ autonómiaKatalonija ima od leta 2006 status avtonomije, ki ji omogoča organizacijo posvetovanja. ▸ Katalónia 2006 óta autonóm státusszal rendelkezik, ami lehetővé teszi a konzultációk megszervezését.

3. (neodvisnost pri odločanju) ▸ autonómia
4. elektronika (o delovanju naprav) ▸ autonómiaKer tovrstne naprave napajajo baterije, je avtonomija delovanja pri njih ključnega pomena. ▸ Mivel ezeket a berendezéseket elemek táplálják, a működési autonómiájuk nem kulcsfontosságú.
Mobilni telefon zagotavlja do 80-urno avtonomijo v pripravljenosti in do 3 ure pogovorov. ▸ kontrastivno zanimivo A mobiltelefon 80 órás készenléti időt és 3 órányi beszélgetési időt garantál.

avtoritéta authority; power; government; (oseba) authority, expert

on je avtoritéta v tej stvari, v tem predmetu he is an authority on that subject
izgubiti mnogo svoje avtoritéte pri to lose much of one's authority with
očetovska avtoritéta paternal authority

āxiculus¹ -ī, m (demin. āxis¹)

1. osica ali vratilo pri kolesu: Vitr.

2. kolotura, škripec: ex torno facti axiculi Vitr.

āxis¹ (po drugih ăxis) -is, abl. -e, redkeje -ī, m (prim. gr. ἄξων, lat. āxilla in āla iz ācsla)

I.

1. os (pri vozu), podvoz: sub pondere faginus axis instrepat V., temone revulsus axis O., axes rotarum L.

2. pesn. met. voz: Pr., Sen. tr., sub axe tonanti sternitur aequor aquis V., purpureo tepidum qui movet axe diem O., ignifero consistere in axe O. na sončevem vozu; tudi v pl.: Solis... fessos excipit axes O., dignus Aricinos qui mendicaret ad axes Iuv.

— II. pren.

1. vratilo pri vodni uri: versatilis Vitr.

2. ozvezdje Os: Varr.

3.
a) zemeljska (svetovna) os: terra circum axem se convertit Ci., axis mundi Lucr.
b) nebesna os: versari circum axem caeli Ci.; od tod

4. met.
a) tečaj, zlasti severni tečaj: Acc. ap. Ci., Lucr., Vitr., Val. Fl., meridianus, geminus, inocciduus axis, adversi axes Lucan., ut positis reddas iura sub axe locis O., quae (caeli regio) terga obverterit axi V., medium Rhodope porrecta sub axem V. proti severnemu tečaju (severu), gelidissimus septentrionis axis Cu.
b) stran neba ali sveta: borēus O. sever, Hesperius O., Lucan., Sil. zahod, Scythicus Sen. tr., nivalis Val. Fl., exustus sideribus Plin., calidus Cl., uterque Cl. sever in zahod ali vzhod in jug.
c) nebo: aetherius, longus O., Atlas axem umero torquet V., (nudo) sub aetheris axe V. pod milim nebom, venio sub axem caeli V. dvigam se proti nebesnemu svodu; pl. axes (zvezdnato) nebo: igniferi, rutili, siderei Cl.

5. železo, v katerem se suče stežaj: Stat.

6. arhit.
a) zaklopka pri kaki cevi: Vitr.
b) axes volutarum robovi polžastih zavojev: Vitr.

āxis², pravilneje āssis, -is, m (f le pri Pall.) (prim. āsser) deska, platnica, podnica: Vitr., Col., Plin., Gell., super ea tigna transversas trabes inicere easque axibus religare C.