Franja

Schuß, Schuss, der, (Schusses, Schüsse) strel (tudi Sport); Rum usw.: kanček, kanec; Technik Textilwesen votek; Drogen: injekcija mamila; einen Schuß abgeben ustreliti; einen Schuß drücken dati si injekcijo mamila; ein Schuß ins Schwarze strel v črno; ein Schuß ins Blaue strel v prazno; ein Schuß nach hinten/ein in den Ofen figurativ neuspeh, avtogol; ein Schuß vor den Bug figurativ izrecno svarilo; keinen Schuß Pulver wert sein ne biti vreden prebite pare; in/im Schuß sein biti v redu, biti v dobrem stanju; in Schuß bringen/kriegen figurativ spraviti v red; gut in Schuß halten dobro vzdrževati, držati v dobrem stanju; in Schuß kommen pridobivati hitrost, Mensch: popraviti se, okrevati; im Schusse sein Pflanzen: hitro rasti; vor den Schuß kommen priti pred puško ( tudi figurativ ); weit vom Schuß sein biti zunaj nevarnosti, figurativ biti odročen; zum Schuß kommen dobiti priliko (za svojo namero)

Schutz, der, (-es, -e) zaščita (vor pred); der Natur, Umwelt: varovanje, varstvo; (Verteidigung) obramba; Sport, Technik ščitnik; Schutz geben/verleihen/bieten ščititi, zaščititi, varovati; in Schutz nehmen vzeti v zaščito

schützen ščititi, varovati (vor/gegen pred), zaščititi, zavarovati; obvarovati; sich schützen vor varovati se (česa)

schwarz črn; figurativ temen, mračen, črn; politisch: črn, klerikalen; (illegal) nezakonit, nedovoljen, na črno; das Schwarze Meer Črno morje; das schwarze Schaf figurativ črna ovca; schwarze Pocken Medizin črne koze; schwarzer Pfeffer črni poper; schwarzes Brett oglasna deska; schwarzes Brot črn kruh; der schwarze Erdteil črna celina (Afrika); schwarzer Humor črni humor; schwarze Kunst črna magija; schwarze Liste črna lista; schwarzes Loch Astronomie črna luknja; schwarzer Mann črni mož; der schwarze Markt črna borza; ein schwarzer Tag črn dan; schwarzer Tee pravi čaj; Schwarze Witwe Tierkunde črna vdova; der schwarze Tod črna smrt, kuga; schwarze Wolken črni oblaki; Schwarzer Peter črni Peter; schwarz werden počrneti, figurativ potemneti, vor den Augen: stemniti se (pred očmi) (komu); sich schwarz ärgern peniti se od jeze, na smrt se jeziti; ins Schwarze treffen zadeti v črno; Adverb na črno

schweben in der Luft, im Wasser: lebdeti (frei prosto, auch ein Lächeln auf den Lippen usw.); (hängen) viseti; Recht [Prozeß] Prozess: biti še neodločen; Musik ein Ton: izzvenevati; in Gefahr schweben biti v nevarnosti; im siebenten Himmel schweben biti v sedmih nebesih; in höheren Regionen schweben plavati v oblakih; jemandem vor den Augen schweben (kdo) ima kaj pred očmi

schwimmen (schwamm, geschwommen) plavati; splavati; weg: odplavati; her: priplavati; eine Strecke: preplavati; [Schiffahrt] Schifffahrt Schiff im Dock: pluti; figurativ Student, Redner: plavati; Technik Metallurgie flotirati; figurativ das Badezimmer: biti pod vodo; in Tränen schwimmen topiti se v solzah, biti ves objokan; in Freude/Glück schwimmen prekipevati od veselja/sreče; in Geld schwimmen valjati se v denarju; vor den Augen schwimmen megliti se pred očmi

scotōmō -āre (= gr. σκοτόω) omotíti (omótiti), tako da se človeku temni (dela črno) pred očmi: falsum vinum caput scotomat TH. PRISC.

scratch¹ [skræč]

1. samostalnik
praska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah)
figurativno nič, ničla; prvi začetek
figurativno preizkušnja, dokaz poguma
množina, veterina mahovnica (konjska bolezen)

Old Scratch zlodej, vrag
up to scratch na višini
a scratch of the pen figurativno poteza s peresom
to be up to scratch figurativno biti v formi
to bring s.o. to the scratch figurativno postaviti koga pred odločitev
to bring s.o. up to the scratch figurativno spraviti koga v red
to come up to the scratch, to toe the scratch figurativno ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati se
when it came to the scratch ko je prišlo do odločilnega trenutka
to start from scratch iz nič začeti
it is no great scratch to ni bogve koliko vredno

2. pridevnik
skrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisan

scratch dinner hitro pripravljena, zmašena večerja
scratch crew hitro (iz vseh vetrov) sestavljeno moštvo
scratch paper konceptni papir

screen² [skri:n] prehodni glagol
zasloniti, zastreti, (za)ščititi (from pred)
zaklanjati, prikriti, skriti
vojska maskirati, kamuflirati; prirediti za film, projecirati na ekran, ekranizirati, filmati, prikazati v filmu; presejati (pesek), prerešetati; nabiti na oglasno desko; podvreči strogi selekciji; zasliševati, zaslišati

screened coal presejan, od prahu očiščen premog
neprehodni glagol
fotografija biti projeciran; dati se filmati

she screens well ona je zelo primerna za film(anje)

seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen

sȅbičan -ena -o, sèbičan -ena -o sebičen; -a nedjelja tretja nedelja pred velikonočnim postom (pravosl.)

sē-clūdō -ere -clūsī -clūsum (sē(d) in claudere)

1. z zaporo ločiti (ločevati), zagraditi (zagrajati, zagrajevati), osamiti, zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): incientes VARR., inter puellas STAT., carmina ... antro seclusa relinquit V. skrite; od tod pass. secludi skri(va)ti se: sub extrema pendens ala secluditur PR.; pren.: inclusum supplicium atque a conspectu parentium ac liberorum ... seclusum CI. muka (trpljenje) zapora in ločitve (osamitve) od ...

2. sploh ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), osamiti, odrézati (odrezováti, odrezávati): VARR., PLIN. idr., munitione flumen a monte seclusit C., seclusa aquula CI. zajezena, iter seclusum a concilio deorum CI., dextrum cornu, quod erat a sinistro seclusum C., cohors seclusa a ceteris C., ab suis interceptum et seclusum L., cur luna queat terram secludere lumine LUCR., seclusum nemus V. oddaljen, samoten; in secluso VARR. posebej, na samem, ne pred očmi (koga), ne ob navzočnosti (koga); pren.: a corpore vitam secludere PL. = ubiti se, secludite curas V. izključite skrbi (iz srca), preženite skrbi, izognite se skrbem, opustite skrbi.

secrete [sikrí:t] prehodni glagol
skri(va)ti, zakri(va)ti, prikri(va)ti (from pred)
biologija izločati

to secrete o.s. skriti se, prikriti se

secure¹ [sikjúə] pridevnik
varen, zavarovan; siguren, gotov, zanesljiv, zagotovljen; zajamčen, miren, brezskrben; čvrst, nezavzemljiv (trdnjava); zaščiten, na varnem (against proti)
arhaično ne sluteč, slepo zaupljiv

a secure existence varen, brezskrben obstoj
secure from all dangers varen pred vsemi nevarnostmi
secure of success gotov uspeha
victory is secure zmaga je zagotovljena
to be secure of victory biti (si) gotov zmage
to make s.th. secure konsolidirati, utrditi, pritrditi, zapreti kaj
you may rest secure bodite prepričani

secure² [sikjúə] prehodni glagol
(za)ščititi, zavarovati, spraviti na varno (against proti, pred)
vojska utrditi, obdati z zidom; (za)jamčiti, garantirati, preskrbeti, nabaviti, pobrigati se za, zagotoviti si; dobiti, zavzeti, prilastiti si, zasesti (mesto); izpodvezati (žilo)

to secure a debt by mortgage zajamčiti terjatev dolga s hipoteko
to secure the door čvrsto zapreti, zakleniti vrata
to secure one's ends doseči svoj(e) cilj(e)
to secure a majority dobiti, zagotoviti si večino
to secure a prize dobiti nagrado
to secure o.s. against loss zavarovati se pred izgubo
to secure s.th. to s.o., to secure s.o. s.th. (za)jamčiti komu kaj
to secure places zagotoviti si prostore, sedeže, mesta
to secure valuables spraviti na varno dragocenosti
neprehodni glagol
biti varen (against pred)
priskrbeti si zaščito (against pred)

security [sikjúəriti] samostalnik
varnost, sigurnost, brezskrbnost, mirnost; zaščita (against proti, pred)
jamstvo, jamčenje, poroštvo, garancija; zanesljivost, zaupanje, zaupljivost
trgovina kavcija, zalog, založek; obveznica, zadolžnica; pokritje; porok

securities množina vrednostni papirji, efekti
in security for kot garancija za
without security brez (po)kritja
security bond poroštvena menica
Security Council Varnostni svet (pri OZN)
security risk oseba, ki zaradi svojega političnega mišljenja velja za neprimerno za državno službo
public securities množina državni papirji
security trading trgovina z efekti
to be (to stand) security for s.o. biti porok (jamčiti) za koga
to enjoy security čutiti se varnega
to give security dati kavcijo
to lend money on security posoditi denar na (ne)premičnine

sē-cūrus 3, adv. -ē (iz sē¹ in curā „brez skrbi“)

1. (v pozitivnem pomenu) brezskrben, brez skrbi za kaj, glede česa, nenevaren, neškodljiv, brez strahu za kaj, glede česa, neustrašen, miren, varen glede česa, poln občutka varnosti glede česa: TIB., IUST. idr., securus Temnum proficiscitur CI., securi otiosique Q., mollia securae peragebant otia gentes O., securus sit Bassus T., secure vivere VAL. MAX., me secure ac prope neglegenter exspectant PLIN. IUN., lente ac secure tulit VELL., securius divites erimus SEN. PH.; s praep.: de (glede) lingua Latina CI. EP., de bello Romano L., securior de Artaxerxe IUST., securi pro salute de gloria certabant T., aut pro vobis sollicitior aut pro me securior T., securos vos ab hac parte reddemus PLANCUS IN CI. EP., securus ab hac parte SUET., securior ab Samnitibus L., securi contra litigatores PLIN., contra proelium ineunt L., castrensis iurisdictio secura et obtusior T.; z gen.: eorum insidias AUG.; z objektnim gen.: Q., SEN. PH., SEN. TR., PLIN. IUN., STAT., VELL., AP. idr., periculi CU., periculorum L., futuri CU., O., pelagi atque mei, amorum germanae V., poenae H., famae O., dedecoris, odii, potentiae T.; z odvisnim vprašanjem: quid Tiridaten terreat, unice securus H. prav nič ne marajoč (se ne brigajoč) za to, quali perfundat piscīs securus olivo H. (prim. Epistulae 2, 1, 176); non sum securus (= curo) z ne: ne quis etiam errore labatur vestrûm Quirites, non sum securus L.; z ACI: nihil sibi posse perire securus MIN.; occ. (pre)drzen: si contumax, arrogans, securus sit Q.

2. pesn. (o stvareh in abstr.) brezskrben, nemoten, miren, v miru bivajoč, mirno uživan, boder, vesel: quies LUCR., deos securum agere aevum LUCR., otia V., vita, convivia SEN. PH., dies, mensa, merum TIB., latices V. skrbi rešujoča (utapljajoča) tekočina, summa malorum O. ki pušča človeka brezskrbnega, securos praestant ab eo metu somnos PLIN.; z objektnim gen.: sint tua vota licet secura repulsae O. naj se ne bojijo nobene zavrnitve (odreke).

3. (v negativnem pomenu) brezskrben = neskrben, nebrižen, brezbrižen, nemaren, malomaren, zanikrn: cum his tam securis solutisque Romani securi annonae T., itinerum PLIN.

4. (redko) metaf. (obj.) brez nevarnosti, nenevaren, varen pred kom, čim, zavarovan, zaklonjen, zaščiten: iram sibi esse securam PL., locus, tempus L., domūs PLIN. IUN., lectio Q., leges ... abolitae securiorem luxum fecere T. ali uberiorem securioremque materiam senectuti seposui T. manj nevarno, ut ... emitteres Catonem (sc. tragoediam) non quidem meliorem, sed tamen securiorem T., longius quidem, sed securius intuetur PLIN. IUN.; z objektnim gen.: urbis loca secura eius modi casuum T.

sēd, sē, sĕd (adv. abl. refl. debla; iz indev. kor. *s(u̯)ē(d) = zase, posebej, brez; prim. skr. sanutár daleč proč, sánutya-ḥ daleč, v daljavi bivajoč, lat. sine brez, got. sundrō, nem. sonder, sondern ampak)

I. adv. sēd pred soglasniki sē posebej, raz, stran, na stran, proč v zloženkah npr. sēd-itiō, sē-cēdō, sē-cernō, sē-iungō, sē-pōnō, sĕ-orsus idr. –

II. praep. z abl. sēd, sē brez; star.: sed fraude na napisih, sē fraude esto TAB. XII AP. CI.; kot predpona sē, sĕ brez-, ne-, v zloženkah npr.: sē-cūrus, sēdulus, sūdus (iz sē-ūdus), so-cors (nam. sĕ-cors). –

III. conj. sĕd (okrajšano iz sēd), v stlat. (od slovničarjev grajani) obl. sĕt

1. ampak, toda, temveč, marveč, pa, a za nikalnicami te zanika: quae contumelia non fregit eum, sed erexit N., non illi imperium pelagi ... sed mihi sorte datum V.; poseb. v zvezah non (nec, neque) solum (modo, tantum) ... sed etiam (quoque, redko et) ne le (samo) ... ampak tudi: non responsum solum benigne legatis est, sed filius quoque Philippi ... legatis datus est L., neque vero se populo solum, sed etiam senatui commisit, neque senatui modo, sed etiam publicis praesidiis et armis, neque his tantum, verum eius potestati, cui ... CI., haec non hostili modo odio, sed amoris etiam stimulis L., non usitata modo praesidia, sed quaedam etiam nova CU., non ipse modo rex obibat urbes ... sed praetores quoque ipsius ... pleraque invaserant CU., non modo favisse, sed et pecuniam dedisse CI. EP.; brez etiam (quoque) = ne le (samo) ... ampak celo: negotiis non interfuit solum, sed praefuit CI.; z zanikanim glag. v prvem členu: non modo non minuitur, sed etiam augetur CI.; brez etiam (quoque): non modo non adesse, sed esse cum Verre CI. ampak celo; popravljajoč: non modo id virtutis non est, sed potius immanitatis CI.; pomanjšujoč: non modo ... sed ne ... quidem ne le ... ampak še celo ne (ampak niti ne): CI.

2.
a) toda, ali, pa, pa vendar, ali vendar, pa seveda (za trdilnimi izrazi in stavki protivno omejujoč, zanikujoč ali popravljajoč): manu confligere immane est, sed cum tempus postulat, decertandum est CI., Pausanias magnus homo, sed varius in omne genere vitae fuit N., Catoni studium modestiae, decoris, sed maxime severitatis erat S.; z zanikanim glag.: ademit Albino nomen, sed benevolentiam non ademit CI.; pogosto v zvezah sed autem PL., V., O., sed enim CI., V., O., sed enimvero L.
b) (stopnjujoč predhodno misel) pa, pa tudi, pa seveda: clavas? sed probas PL.; nav. v zvezi sed etiam (vendar) pa tudi, da, tudi: avarissimae, sed etiam crudelissimae CI., consilium defuit, sed etiam obfuit CI.; tako tudi: sed et, sed et ... quoque SUET.

3. (pri prehodih, kadar se govorjenje pretrga, prekine in zopet povzame) toda, vendar, torej, pravim: sed satis verborum est: cura, quae iussi PL., sed haec hactenus CI., sed redeamus ad Hortensium CI., sed sit iam huius disputationis modus CI., sed tu sine plura V.; (za vrivki): ut peroravit (nam peregerat ...), sed ut peroravit ... CI., cum ex urbe Catilinam eiciebam (non enim vereor huius verbi invidiam ...), sed tum ... CI. toda takrat, pravim ...

sedeō -ēre, sēdī, sessum (indoev. kor. *sed- sedeti; prim. skr. sad- sesti, sádas- sedež, sīdati [on] sedi, umbr. sersitu = sedeto, sersi = sēde, zeref, seref = lat. sedēns, lat. sēdēs, sedīle, sēdāre, sīdere, sella, gr. ἕζω posadim in ἕζομαι usedem se, sedam [iz *σέδω, *σέδομαι), ἕδος, ἕδρα sedež, sl. sesti, sedeti, sl. saditi, got. satjan = stvnem. sezzen = nem. setzen, got. sitan = stvnem. sizzen = nem. sitzen)

I. (o živih bitjih)

1. sedeti; abs.: lumbi sedendo mi ... dolent PL., cum tot summi oratores sedeant CI., supplex ille sedet PR.; pass. sedērī = jahati se: animalia sedentur P. VEG.; pass. brezos.: sedetur, ambulatur VARR., cum sedeatur, ambuletur GELL. Na vprašanje kje? s krajevnimi adv.: illic TER., istic PL., hic stant ambo, non sedent PL.; od Avgustove dobe naprej z abl.: carpento, sede regia, sella curuli, eburneis sellis L., equo L. EPIT., CU., MART., vehiculo CELS., humo nuda, theatro curvo O.; klas. s praep. in z abl.: PL., TER., H., PLIN. idr., in equo, in sella, in solio CI., in cubiculo L., PLIN. IUN., in vestibulo aedium L., in ara N., cornix ... in viridi garrula sedit humo O., musca in temone sedit PF.; z drugimi praep.: inter ancillas PL., pro aede Castoris CI., ad (apud) focum CI., ante focos O., ante fores TIB., per iuga V., sub arbore O., post me gradu uno H., propter murum IUST.

2. occ.
a) (kot oblastnik pri posvetovanju) sedeti, biti na posvetu, udeležiti (udeleževati) se posveta, imeti zasedanje sveta, imeti sejo, zasedati, (kot sodnik na sodnem stolu) sedeti, pri sodbi, pri (na) pravdi sedeti, imeti (voditi) sodni proces, soditi: Scaevola (sc. tribuno) in rostris sedente CI., si idcirco sedetis CI., ne eius rei causā sedisse videatur (sc. Appius) L., sedere pro tribunali PLIN. IUN., sedebant centum et octoginta iudices PLIN. IUN., iudex sedens adhuc atque audiens Q., sedebat ipse atque innocentes igne torrebat LACT.; o predsedniku: sedente Claudio T.; o (pretorjevih) prisednikih: nobis in tribunali praetoris urbani sedentibus CI., utinam sederet in consilio Pisonis CI.; o zagovorniku: incumbere advocato adversis subselliis sedenti contumeliosum Q.; o pričah: dicendo contra reum, cum quo sederit Q. Pogosto s predik. določilom: eius igitur mortis sedetis ultores CI., modo vos iidem in Aulum Gabinium iudices sedistis CI., a quibus si qui quaereret, sedissentne iudices in C. Fabricium, sedisse se dicerent CI., sedeo iudex inter filios L., sedissem forsitan unus de centum iudex in tua verba viris O., Minos sedit arbiter Orci PR., hinc iudex inter illos sedit simius PH.
b) (o blodnicah, prostitutkah, kurbah): prostat et in quaestu pro meretrice sedet O. se kurba, deluje kot kurba (blodnica).
c) (= desideo) sedeti na stranišču: MARC. (prim. sordido in loco sedere VAL. MAX.).

3. metaf. muditi se kje, bivati, osta(ja)ti, obstati: PL. idr., in oppido VARR., in villa totos dies CI. EP., Corcyrae CI. EP., sedemus desides domi L., sedit, qui timuit H. je mirno ostal doma; occ.
a) mirno, brezdelno, brezposelno sedeti, biti nedejaven, praznovati, držati roke križem, postavati: tu sedes et quiescis? CI., sedetis et oscitamini CORN., isdem consulibus sedentibus atque inspectantibus lex lata est CI.; preg.: compressis, quod aiunt, manibus sedere L.
b) pri žrtveniku kakega božanstva moleč, proseč, časteč čakati na božji izrek ali božjo pomoč (= gr. ἵζειν, ἱζάνειν): meliora deos sedet omnia poscens V., divûm amplexae simulacra sedebant V., sedet Phariae sistris operata iuvencae O. kot častilka; podobno: ad tumulum fugiam supplexque sedebo TIB., custos ad mea busta sedens PR.
c) čakati (pred vrati svoje ljubimke): frustra credula turba sedet TIB.
d) (o ženskah) sedeti doma = živeti tiho, živeti ločeno (umaknjeno, odmaknjeno) od sveta: an sedere oportuit domi virginem tam grandem ...? TER., neque sedet (sc. femina) nisi in inferiore parte aedium N.
e) (kot voj. t. t.) v vojni mirno ali brezbrižno čakati, biti miren, mirovati, biti nedejaven, ne ukrepati, taboriti, taborovati, (o)stati v taboru (ostrogu): VAL. MAX., IUST. idr., apud hostes PL., illico NAEV. FR., contra aliquem CA. FR., ad Trebiam L., Arretii ante moenia L., tam diu uno loco N., montana circum castella in armis V.; abs.: sedendo et cunctando bellum gerere L., sedendo expugnare urbem L.; preg.: vetus proverbium quod est: Romanus sedendo vincit VARR. –

II. metaf. (o neživih subj.)

1. usesti (usedati) se, posesti (posedati) se, (po)vesiti se, povesiti (povešati) se, nagniti (nagibati) se, znižati (zniževati) se: Q. idr., sederunt medio terra fretumque solo O., rupti aliqui montes tumulique sedere S. AP. ISID., sedet nebula densior campo quam montibus L., tam gravia, ut depressa sederent LUCR., sedisse immensos montes T., (sc. libra) nec hac plus parte sedet nec surgit ab illa TIB.; o jedeh, ki so se v želodcu „polegle“ in ga ne težijo: memor ... escae, quae ... tibi sederit H. ki ti je „sedla“ = teknila; occ.
a) (o krajih) znižati (zniževati) se, biti v ravnini (ravni, nižini), v ravnini se razprostirati: sedet Merania SIL., campo Nola sedet SIL., proxima pars urbis celsam consurgit in arcem mediisque sedent convallibus arva LUCAN., qua molle sedens in plana Cithaeron porrigitur STAT.
b) (o rastl.) nizko ali v širino rasti (se razrasti, se razraščati): lactuca sedens (= sessilis) MART.

2. pren. (o čustvih, strasteh) odleči (odlegati), poleči (polegati) se, umiriti (umirjati) se, ponehati (ponehavati, ponehovati), popustiti (popuščati), (u)blažiti (ublaževati) se: sedit rabies feritasque famesque STAT., his dictis sedere minae SIL.

3.
a) tičati, obtičati, zapičiti se, zariniti se, zasaditi se, zatakniti se, globoko zadeti: librataque cum sederet (sc. glans) L., clava adversi sedit in ore viri O., in scuto centum atque viginti tela sedere FL., plagam sedere cedendo arcebat O., alta sedent vulnera LUCAN., in liquido sederunt ossa cerebro O.; (o ladjah): VITR. idr., sedet carina vado O., pars sedet una ratis, pars altera pendet in undis LUCAN.; pren.: vox auribus sedens Q. vdirajoč v ušesa.
b) (o oblačilih) prilegati se, oprijeti se, opeti se, biti prijet, biti oprijet, biti opet (naspr. dissidere): toga sedet humero Q., pars togae melius sedet Q.
c) pren. α) neizbrisno osta(ja)ti, trdno stati, biti globoko vtisnjen: PLIN. IUN. idr., sedit ingenio Cressa relicta tuo O., sarcina sedet animo O. teži srce, pallor in ore sedet O. je razlita po obrazu, amati nomen in ore sedet STAT., aliquid, quod in animo fideliter sedeat SEN. PH., sedere coepit sententia haec PLIN. veljati. β) sedet (o sklepih, odlokih, ukrenitvah) trdno stoji, (za)trdno (zagotovo) je sklenjeno, trden sklep je, trdna volja je: SIL., FL. idr., idque pio sedet Aeneae V., mihi animo fixum immotumque sedet V., sedet patribus sententia pugnae V.; z inf.: VAL. FL., tunc sedet ... Mycenas ferre iter impavidum STAT.

sed|eti¹ [é] (-im) sesti

1. sitzen (na konju zu Pferde sitzen, mirno stillsitzen, nasproti komu (jemandem) gegenübersitzen, okoli herumsitzen, po turško im Schneidersitz sitzen, skupaj [nebeneinandersitzen] nebeneinander sitzen, zusammensitzen, zravnano [geradesitzen] gerade sitzen); (tudi figurativno v parlamentu, pred televizorjem, nad knjigami ipd.)
sedeti kot model komu: (jemandem) Modell sitzen

2. figurativno v zaporu: sitzen (pod ključem hinter [Schloß] Schloss und Riegel/auf Nummer Sicher), brummen

3. (valiti) sitzen (na jajcih auf den Eiern), brüten

4.
sedeti na čem: (ne dati od sebe) wie die Glucke auf Eiern auf (etwas) sitzen
na denarju: auf dem Geldsack/ Geldbeutel sitzen
|
figurativno sedeti kot na trnih/iglah/šivankah wie auf Nadeln sitzen
sedeti kot na žerjavici (wie) auf (glühenden) Kohlen sitzen
sedeti na dveh stolih zweispännig/zweigleisig fahren
sedeti na napačnem vlaku im falschen Zug sitzen
sedti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen
sedeti na sodu smodnika auf einem [Pulverfaß] Pulverfass sitzen
sedeti nad knjigami über den Büchern sitzen
sedeti pred praznim kozarcem auf dem Trockenen sitzen
trdno sedeti v sedlu fest im Sattel sitzen
sedeti za vratom im Nacken sitzen
žagati vejo, na kateri sam sediš am eigenen Ast sägen