Franja

stô stòla m
1. miza: sto za izvlačenje; crtaći sto risalna miza; operacioni sto; operacijska miza: pisaći sto pisalna miza; krojački sto; biljarski sto; dućanski sto; sto za serviranje, za cvijeće, za glačanje rublja; iznijeti jelo na sto postaviti jed na mizo; donositi odluke za zelenim stolom sprejemati odločitve za zeleno mizo; sjedjeti, sjediti za stolom; raspravljati za okruglim stolom; sto je postavljen miza je pogrnjena; pasti pod sto; svaliti koga pod sto spraviti koga pod mizo; razdvojiti, razstaviti se od stola i kreveta ločiti se od mize in postelje
2. sodišče: banski sto zgod. visoko sodišče na Hrvaškem, ki mu je predsedoval ban; Stol sedmorice zgod. najvišje kasacijsko sodišče v Jugoslaviji

stôlček (-čka) m

1. dem. od stol seggiola, seggiolina, sedia:
stolček za pod noge (pručka) sgabello
čevljarski, lovski, molzni stolček il panchetto del calzolaio, la sedia del cacciatore; lo sgabello per la mungitura
vrtljiv, zložljiv stolček sedia girevole, pieghevole

2. pren. poltrona:
izgubiti stolček perdere la poltrona
boriti se, potegovati se za direktorski, ministrski stolček battersi per avere la poltrona, brigare per la poltrona di direttore, di ministro

stopinj|a² ženski spol (-e …) matematika, fizika, geografija der Grad (din Din-Grad, dolžinska Längengrad, kotna Winkelgrad, pod ničlo Kältegrad, širinska Breitengrad, toplotna Wärmegrad); (27)
stopinj Celzija (27) Grad Celsius
(5) stopinj pod ničlo (5) Grad Kälte
geografija (34) stopinj južne širine (34) Grad südlicher Breite
zasuk za 90 stopinj die Vierteldrehung
razčlenitev na stopinje die Stufung, die Gradeinteilung

stopínja footstep, footprint, footmark; step; (stopnja) degree

hoditi po stopínjah koga to tread in someone's footsteps, (figurativno) to follow someone's example
on gre po mojih stopínjah he is following in my footsteps
sekati stopínje v led to cut steps in the ice
10 stopínj nad (pod) ničlo 10 degrees above (below) zero

stopínja pas moški spol , pied moški spol , trace ženski spol (ali empreinte ženski spol) de pied ; (stopnja) degré moški spol

Celzijeva stopinja degré centigrade
30° C trente degrés centigrades
20° v senci (na soncu) vingt degrés à l'ombre (au soleil)
toplotna stopinja degré de chaleur, température ženski spol
stopinja mraza degré de froid
termometer kaže 10° pod ničlo le thermomètre marque moins dix (degrés) en-dessous de zéro
dolžinska (širinska) stopinja degré de longitude (de latitude)
50. stopinja severne širine cinquante degrés de latitude nord, 50° de latitude N
iti po stopinjah koga (figurativno) marcher sur (ali suivre) les traces de quelqu'un

stopínja huella f pisada f ; (stopnja) grado m

Celzijeva stopinja grado centígrado
30°C 30 grados centígrados
stopinja mraza grado m de frío (ali bajo cero)
5° pod (nad) ničlo 5 grados bajo (sobre) cero
dolžinska (širinska) stopinja grado de longitud (de latitud)
toplotna stopinja grado de calor (ozir. de temperatura)
iti po stopinjah koga (fig) seguir las huellas (ali las pisadas) de alg

stopi|ti¹ [ó] (-m) stopati

1. treten (čez treten über, naprej vortreten, naproti (jemandem) entgegentreten, nazaj zurücktreten, noter hineintreten, hereintreten, pod treten unter, untertreten, sem hierhertreten, stran wegtreten, v hineintreten, ven heraustreten), einen Schritt machen
stopiti naprej vortreten, vorgehen, nachrücken
narobe stopiti fehltreten, einen falschen Tritt machen
stopiti na (pot ipd.) (einen Weg) beschreiten
stopiti na prste auf die Zehen treten, sich auf die Zehenspitzen/Zehen stellen, komu (jemandem) auf die Zehen treten, figurativno auf die Finger treten
stopiti pred javnost vor die Öffentlichkeit treten, hervortreten
stopiti pred oči komu (jemandem) unter die Augen treten
stopiti pred oltar vor den Traualtar treten
stopiti v akcijo in Aktion treten, tätig werden, aktiv werden
stopiti v glavo kri, domišljavost: in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
figurativno stopiti v ospredje in den Vordergrund treten, hervortreten
figurativno stopiti v ozadje in den Hintergrund treten, zurücktreten
stopiti v prazno ins Leere treten
stopiti v službo pri in Dienst treten bei
stopiti v stik z Kontakt aufnehmen mit
stopiti v veljavo in Kraft treten
stopiti vstran (umakniti se) zur Seite treten
stopiti v zakonski stan in den Stand der Ehe treten, in den Ehestand treten
stopiti v zvezo z/s sich in Verbindung setzen mit

2. h komu (obiskati) eine Stippvisite machen (bei), (jemanden) kurz besuchen; s prošnjo ipd.: vorsprechen bei

3.
prositi koga, naj stopi noter/ven hereinbitten, herausbitten

stopíti (stôpim) faire un pas, s'avancer, marcher; se mettre

stopiti čez kaj franchir, passer
stopiti dol (gor) descendre (monter)
stopiti iz sortir de
stopiti na poser le pied sur, monter sur
stopiti pod kaj se mettre à l'abri (ali à couvert)
stopiti pred koga se présenter devant quelqu'un
stopiti s česa descendre de quelque chose
stopiti skozi passer à travers, traverser
stopiti hitreje presser (ali hâter) le pas, accélérer
stopiti na kopno aller (ali descendre) à terre, débarquer
napak stopiti faire un faux pas
pošteno stopiti (pohiteti) allonger le pas, marcher à grands pas (ali à grandes enjambées)
stopiti naprej (nazaj) avancer (reculer)
stopite bliže! approchez!
stopiti v službo entrer en service
stopiti v zakon se marier
stopiti v veljavo (zakon) entrer en vigueur

stópiti² dar un paso; dar pasos; andar, caminar

stopiti iz salir de
stopiti na kaj pisar en (ali sobre) a/c
stopiti poleg ponerse (ali colocarse) junto a (ali al lado de)
stopiti pred ponerse (ali colocarse) delante de
stopiti za (izza) ponerse (ali colocarse) detrás de
stopiti čez bregove (o reki) desbordarse, salirse de madre
stopiti čez rob (o tekočini) rebosar, derramarse
stopiti na čelo ponerse al frente de (ali a la cabeza de)
stopiti h komu acercarse a alg
stopiti na dan manifestarse, hacerse patente, aparecer
stopiti na mesto kake osebe substituir (ali re(e)mplazar) a alg
napačno stopiti dar un paso en falso, (spotakniti se) dar un traspié
stopite bliže! ¡pase usted!; ¡acérquese (usted)!
stopiti komu pred oči presentarse ante alg
stopiti pod streho ponerse bajo techo
stopiti v stike z entrar en relaciones con
stopiti na stran kake osebe ponerse de parte de alg, tomar partido por alg
stopiti v veljavo entrar en vigor (A en vigencia) (s 1. majem a partir del 1^o de mayo)

stoßen (stieß, gestoßen) suniti, suvati; irgendwohin: poriniti, porivati, potiskati, potisniti, pahniti, pehati; zur Seite: odriniti, suniti vstran; weg, von sich: odriniti, pahniti stran, poriniti stran; Sport suniti, suvati; (zerstoßen) Zucker usw.: zdrobiti; Technik potiskati; (koitieren) porivati; intransitiv Fahrzeug: tresti; Wind: pihati v sunkih; Bock, Stier: napadati z rogovi; Vogel: strmoglaviti;
an: stoßen an etwas zadeti ob, zaleteti se v, figurativ spotikati se nad; sich am Knie/Kopf stoßen udariti se v koleno/glavo; stoßen an (angrenzen) mejiti na;
auf: stoßen auf figurativ naleteti na; Straße: peljati na;
aus: stoßen aus izriniti iz;
gegen: stoßen gegen zadeti ob, zaleteti se v (mit z) ;
in: stoßen in ein Messer ins Herz: zadreti v, zariniti v; ins Horn stoßen zatrobiti na rog; in die Rippen stoßen suniti pod rebra;
mit: mit der Nase auf etwas stoßen jemanden s prstom pokazati komu na;
nach: stoßen nach jemandem mahati proti (komu), brcati proti (komu);
von: stoßen vom Thron vreči s prestola; von sich stoßen odriniti;
vor: vor den Kopf stoßen užaliti (koga), prizadeti (koga);
zu: stoßen zu jemandem pridružiti se (komu)

Strafandrohung, die, zagrozitev s kaznijo; unter Strafandrohung verbieten prepovedati pod kaznijo

strāgēs -is, f (sternere)

1. podiranje, podor, podrtje, udor, udrtje, udiranje, (po)rušenje, (po)rušitev, (ra)zrušenje, razrušitev, poval, polom, razpàd, razpádanje, upàd, upádanje, pokonč(ev)anje, (o)pustošenje, uničenje: obstantis molis T., ruinae, tectorum L., aedificiorum T., arborum ac virgultorum L., nemorum Sil., dabit ille (sc. nimbus) ruinas arboribus stragemque satis V. podrl bo drevesa in povaljal setve, tempestas coorta multis … locis stragem fecit L. je uničila (opustošila, prizadela) mnoge … kraje, stragem inter se dare L. podirati se med seboj, podirati drug drugega.

2. occ.
a) padanje (za boleznijo), umiranje, pomiranje, pomor, pogin, smrt zaradi bolezni: canum volucrumque aviumque boumque O., boum hominumque L., hominum T.
b) padec pod mečem = umor, pomor, poboj, pokončanje: tot filiorum Cu., principum Iust.
c) padec v boju = poraz, pobitje, poboj, ugonobitev, ugonoba, uničenje, uničba, izguba: Acc. fr., Cl. idr., stragem horribilem vereri Ci., strages exercituum Val. Max., barbarorum Iust., stragem ciere V. ali dare L. ali ēdere Ci., V., Iust. ali facere Ci. prizadeti (prizadejati) poraz, poraziti, pobiti, ugonobiti, uničiti, potolči, factā ingenti strage Val. Max., gladiis stragem caedemque continuare T., impetu facto strage ac ruina fudēre Gallos L.; pren.: in contionibus quas ego pugnas et quantas strages edidi! Ci. kake boje sem bil in kolike poraze prizadejal!

3. meton. kup, gruča, masa pobitih (ljudi ali živali), kopica (na tla padlih stvari): adsurgentes quidam ex strage media cruenti L., memet ex hac strage militum meorum patère exspirare L., complere eādem strage campos, qua montīs replestis L., strages corporum, strages hominum armorumque, iacentium elephantorum, rerum in trepidatione nocturna passim relictarum L.

strāgulus 3 (strāgēs: sternere) za razgrinjanje (razprostiranje, pregrinjanje, pogrinjanje) namenjen ali služeč: vestis stragula L. ali stragula vestis Ci., H. blazina, preproga, pregrinjalo, (posteljna) odeja, posteljnina, žimnica, slamnjača, posteljnjak; tako tudi: vestimenta stragula Dig. — Od tod subst.

1. strāgula -ae, f
a) odeja, preproga: Ap.
b) mrtvaški prt: Petr.
c) podsedelna odeja, podsêdlica (podsédlica), šabráka; v pl.: Ulp. (Dig.).

2. strāgulum -ī, n
a) posteljna odeja, pregrinjalo postelje ali blazinjaka: Tib., Val. Max., Sen. ph., Plin., Mart., textile Ci.
b) mrtvaški prt: Petr., Suet.
c) podsedelna odeja, podsêdlica (podsédlica), šabráka: stragula succincti venator sume veredi Mart.
d) podloga pod ptičja jajca, da ležijo na mehkem: ovis stragulum molle pulvere contumulant Plin.

strain² [stréin]

1. prehodni glagol
nategniti, napeti; (pre)napenjati, pretegniti, (i)zviniti, izpahniti

to strain a rope nategniti vrv
to strain every nerve napeti vse živce, vse od sebe dati
to strain one's eyes prenapenjati si oči
to strain a muscle nategniti si mišico
to strain one's wrist izviniti si zapestje; tehnično upogniti, zverižiti, (preveč) raztegniti, deformirati, preoblikovati; forsirati, silo delati; prekoračiti, preveč zahtevati, precenjevati, previsoko oceniti
to strain the law silo delati zakonu (pravici)
to strain the meaning of a word forsirati, silo delati pomenu besede
to strain a point predaleč iti
to strain the truth po svoje resnico prikrojiti
to strain one's credit (one's powers, one's rights) prekoračiti svoj kredit (svoja pooblastila, svoje pravice)
to strain one's strength precenjevati svojo moč; precediti, filtrirati, pasirati (tudi out)
to strain out coffee grounds (pre)filtrirati kavino goščo; (močno) stisniti (to k), objeti; zastarelo (pri)siliti, primorati, priganjati

2. neprehodni glagol
vleči, trgati; (do skrajnosti) se napenjati, si prizadevati, se truditi (for, after za)
stremeti (for, after po)
upogniti se, (s)kriviti se, zviti se; teči, curljati skozi, pronicati (o tekočini); ustrašiti se (at pred)
osupniti, ostrmeti, ustaviti se (at ob)
imeti preveč pomislekov

the dog strains at the leash pes vleče (za) vrv
he strains too much after effect on preveč stremi, se lovi za efekti
the ship strained in the heavy sea ladja se je krivila v razburkanem morju
to strain at a gnat pri malenkostih se obotavijati (se obirati)
he is straining under the load šibi se pod bremenom

stráža garde ženski spol , faction ženski spol ; (stražar) garde moški spol , factionnaire moški spol , sentinelle ženski spol ; (v mornarici) quart moški spol , vigie ženski spol ; (oboroženo spremstvo) escorte ženski spol

s, pod policijsko stražo sous escorte de la police
častna (garnizijska, grajska) straža garde ženski spol d'honneur (de garnison, du château)
nočna straža garde ženski spol de nuit, veille ženski spol
obmejna straža (stražar) garde-frontière moški spol
policijska straža poste moški spol (ali commissariat moški spol) de police
požarna straža poste moški spol (ali caserne ženski spol) de pompiers, piquet moški spol d'incendie
prednja straža (vojaško) avant-poste moški spol, poste avancé
taborna straža (vojaško) garde ženski spol du camp
telesna straža (stražar) garde moški spol du corps
zadnja straža (vojaško) arrière-garde ženski spol
nastopajoča (odhajajoča) straža garde montante (descendante)
biti na straži être de garde (ali de faction, de planton), être en sentinelle, monter la garde
nastoplti stražo prendre la garde
zamenjati stražo relever la garde (ali un poste, une sentinelle)

streh|a [é] ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura das Dach (bakrena Kupferdach, cerkvena Kirchendach, čebulasta Zwiebeldach, čopasta Krüppelwalmdach, neprava šotorasta Walmdach, dvokapna Satteldach, enokapna Pultdach, koničasta Spitzdach, konzolna Kragdach, kupolasta Kuppeldach, lamelna Lamellendach, lupinasta Schalendach, mansardna Mansardendach, Mansarddach, obešena/viseča Hängedach, opečnata Ziegeldach, pločevinasta Blechdach, pomična Schiebedach, prečna Querdach, ravna Flachdach, rombasta Rautendach, salonitna Eternitdach, skrilasta Schieferdach, slamnata Strohdach, s skodlami krita Schindeldach, steklena Glasdach, stolpna Helmdach, stožčasta Kegeldach, iz valovite pločevine Wellblechdach, stolpa Turmdach, voza Wagendach, za plezanje Kletterdach, strma Steildach, šotorasta Zeltdach, varovalna Schutzdach, vrhnja Überdach, vrtljiva Schwenkdach, zgibana Faltdach, žagasta Sägedach); das Verdeck (zložljiva Klappverdeck); die Bedeckung (polstena Filzbedeckung)
… strehe Dach-
(del der Dachteil, nagib die Dachneigung, oblika die Dachform, koeficient oblike der Dachformbeiwert, površina die Dachfläche, snežni plaz s die Dachlawine)
podoben strehi dachartig
vod na strehi die Dachleitung
vagon s pomično streho železnica der Schiebedachwagen
streha nad glavo figurativno das Obdach
brez strehe obdachlos
imeti streho nad glavo/ne imeti strehe nad glavo ein/kein Dach überm Kopf haben
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
najti streho unterkommen
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
pod streho unter dem Dach
imeti pod streho figurativno (etwas) unter Dach und Fach haben
pod isto streho unter einem Dach
podstaviti pod streho unterstellen
spraviti pod streho unterbringen, figurativno unter Dach und Fach bringen
vzeti pod streho beherbergen
figurativno ogenj v strehi großer Aufruhr, avstrijsko, švicarsko: Feuer am Dach

stréha roof

brez stréhe roofless
stréha nad glavo roof over one's head
mansardna stréha mansard, mansard roof
slamnata stréha thatched roof
opečna stréha tiled roof
stréha iz skrila slated roof
skodlasta stréha shingled roof
steklena stréha glass roof
stréha iz listja pesniško a leafy vault
platnena stréha awning, sunshade
stréha je potrebna popravila the roof wants repairing
žetev je pod strého the harvest is gathered in
spraviti pod strého (žetev) to gather (ali bring) in
stanovati pod strého to live in a garret
biti pod strého to have a roof over one's head
pri njem je takoj ogenj v stréhi (figurativno) he is a real hothead
imeti strého nad glavo to have a roof over one's head
ploščata stréha flat roof
ravna stréha flat roof, terrace
drseča stréha (pri avtu) sliding roof
stréha enokapnica lean-to roof
dvokapna stréha ridged roof
pokriti s strého to roof
vzeti pod strého to house, to lodge, to accommodate, to shelter
(pozor,) delo na stréhi! men at work (ali working) overhead!
hiša še ni pod strého the house is not roofed yet
zaščititi s strého, dati pod strého to roof

stréha toit moški spol ; (pri avtomobilu) capote ženski spol ; (nad prižnico) abat-voix moški spol ; (stanovanje) logis moški spol , logement moški spol , gîte moški spol , abri moški spol , refuge moški spol , asile moški spol

brez strehe sans abri, sans asile, sans logis, sans domicile, sans feu ni lieu
opečna (skodlasta, skrilnata, slamnata, steklena, iz valovite pločevine) toit de tuiles (de bardeaux, d'ardoise, de chaume, en verre, en tôle ondulée)
dvokapna streha comble moški spol en selle, toit en bâtière
kupolasta streha toit en coupole, dôme moški spol
premična streha (na avtu) toit ouvrant
streha na zatrep toit en croupe
imeti streho nad glavo avoir un toit
pod streho spraviti kaj mettre quelque chose à l'abri (ali en lieu sûr), (žetev, žito) engranger, rentrer
pod streho koga vzeti donner abri à quelqu'un, héberger quelqu'un
pod streho stopiti (ob dežju) se mettre à l'abri (ali à couvert), s'abriter (par temps de pluie)
to čivkajo že vrabci na strehi (figurativno) cela court les rues, c'est connu

stréha (-e) f

1. grad. tetto:
opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
sleme strehe comignolo, linea di colmo
dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
poiskati si streho mettersi al riparo

2. ekst. tetto, tettoia:
streha avtomobila il tetto dell'automobile
streha postaje la tettoia della stazione

3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
domača, rodna streha tetto natio, paterno
ostati brez strehe restare senza tetto
živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca

stréha techo m (tudi fig) ; (pri avtu) techo m , cubierta f

brez strehe (fig) sin domicilio
opečna streha tejado m
ravna streha azotea f
premična streha techo corredizo
imeti streho nad glavo (fig) tener un hogar
streha iz desk techado m de madera, tejado m de tablas
domača streha tejado paternal
streha iz skodel techo de ripia(s)
slamnata streha tejado m de paja, techo de bálago
skrilnata streha techo de pizarra
streha iz vejevja in listja techo de ramaje
kupolasta streha cúpula f
steklena streha tejado m (ali techo m) de vidrio
dvokapna streha tejado m de dos vertientes
streha iz trstja tejado m encañizado
streha na zatrep tejado m de copete
stanovati pod isto streho vivir bajo el mismo techo
vzeti koga pod streho poner a cubierto (ali a salvo) a alg; poner bajo techado a alg
to čivkajo že vrabci na strehi (fig) todo el mundo lo sabe; es un secreto a voces