Franja

discursif, ive [diskürsif, iv] adjectif sklepajoč, prehajajoč od predmeta na predmet, diskurziven, logičen

méthode féminin discursive diskurzivna metoda

discursus -ūs, m (discurrere)

1. razkropitev, razbežanje: eos (funes) acri raptavere discursu Amm., magno clamore discursuque fugae se mandant Hirt., ne quis in discursu militum impetus in castra fieri posset L., timens, ne … contineri ab discursu miles avidus praedae non posset L., subito discursu terga cinxerant equites T. naglo so krenili na obe strani in od zadaj napadli; occ. korakanje na vse strani (o četah): Fabii vallem latis discursibus implent O., discursus hostiles Amm., hostium Sid.; (o stvareh) razlivanje: macularum, venarum (žil v rudi) Plin.

2. tekanje (letanje) sem in tja: discursus amicorum Q., totius diei Q., media campi covinnarius et eques strepitu ac discursu complebat T. sredi polja sta … hropeč sem in tja dirjala, iste inanis discursus (po mestu) Plin. iun.; (o kandidatih za častne službe): Mart., Iuv., Plin. ep.; (o živalih): Lact., lupi (piscis) O., Plin., formicarum Sen. ph.; (o stvareh): libero inter ordines discursu praetervecta (navis) L. ki svobodno (neovirano) pluje mimo, discursus telorum Val. Max. ali ignei spiritus … discursūs Plin. iun. šviganje, stellarum iste discursus Sen. ph. obtek.

3. pren. govorjenje o čem: Cod. Th.

discutailler [-taje] verbe transitif, péjoratif, familier na dolgo razpravljati o nepomembnih stvareh

disdire^*1

A) v. tr. (pres. disdico)

1. preklicati:
disdire un'accusa preklicati obtožbo

2. odpovedati:
disdire un contratto odpovedati pogodbo

3. postaviti na laž:
i fatti disdicono quanto sostiene dejstva postavljajo na laž njegove trditve

B) ➞ disdirsi v. rifl. (pres. mi disdico) (contraddirsi) biti si protisloven, skakati si v besedo

disgraziatamente avv. po nesreči; na žalost, žal

dish up prehodni glagol
prinesti na mizo
figurativno izmisliti si izgovor; v naglici opraviti

dislēssico agg. (m pl. -ci) med. ki se nanaša na disleksijo; bolan za disleksijo, dislektičen

dismetabōlico agg. (m pl. -ci) med. ki se nanaša na presnovno motnjo

dispālēscō -ere (prim. dispālāre, dispālārī) na vse strani razširiti (razširjati) se = razglašati se: Pl.

dispālō -āre (—) -ātus raztrosti (raztrošati), od tod pren. na vse strani razširiti (razširjati), razglašati: Amm.

disparō -āre -āvī -ātum

1. „par razdružiti“, ločiti, razdeliti: Arn., Amm., is nos pergentīs alium aliā disparat Pl. nas loči … in pošilja sem in tja, eas (classīs) ita disparavit Ci., ut … disparandos deducendosque ad suos curaret C.

2. pren.
a) na razne strani pojasnjevati, omenjati, razglašati: Gell.
b) subst. pt. pf. disparātum -ī, n (ret.) protislovni ali protivni stavek, nikalni protirek (protivni stavek), npr. sapere, non sapere Ci., dura, non dura Q.

dispateō -ēre na vse strani odprt biti: Lact.

dispensation [dispenséíšən] samostalnik
podelitev, razdeljevanje; izdajanje zdravil na recept (with česa)
spregled, odveza, oprostitev obveznosti; ukrep, uredba
cerkev verski zakoni, predpisi

divine dispensation božja previdnost

dispéptico bolan na želodcu

dispergō -ere -spersī -spersum (dis in spargere)

I.

1. raztrositi, raztres(a)ti, razkropiti, razpršiti (razprševati): cerebrum Ter., caprae dispergant se Varr., perque agros passim dispersit corpus (fratris Medea) Poeta ap. Ci., nubes dispergunt venti Lucr., dispergere fimum Plin., commeatum laciniatim Ap.

2. pren.
a) raztres(a)ti = na vse strani širiti, razširiti (razširjati), raznositi (raznašati), (po)razdeliti ([po]razdeljevati): multa perniciosa Ci., partes rei gestae in causam Ci., in cunctas partes plura corpora Lucr., partem voti in auras V., vitam in auras V. ali in vacuas vitam dispergere auras Sil. izdihniti dušo, nullos ignes agris dispergere Sil. ne opustošiti z ognjem, libellos T., exercitum in manus plures dispergere T.; (o rastlinah) (po)razdeliti = sejati, saditi: vitem, lactucam Col. Od tod adj. pt. pf. dispersus 3, adv. -ē raztresen, razpršen: praedones toto mari dispersi Ci., homines dispersi vagabantur Ci., eorum (membrorum) collectio dispersa Ci., bellum tam late divisum atque dispersum Ci. po mnogih krajih razširjena, in omnīs partīs dispersa multitudo C., dispersis in opere nostris C., dispersos adorti C., dispersos milites … in unum contrahit S., dispersi a suis pars cedere, alii insequi S., ala equitum dispersa toto campo L.; quae disperse a me multis in locis dicentur Ci.
b) govorice razširiti (razširjati), raznesti (raznašati): sermonem Ci., rumorem Ph., falsos rumores T.; z ACI: disperso rumore rem Romanam … lacerari T., volgus … disperserat accitum in adoptionem T.

— II. (p)oškropiti: ut cerebro dispergat viam Ter. — V rokopisih in v pozni lat. (npr. pri Tert.) tudi dispargō -ere -sparsī -sparsum.

displuviale agg. geogr. ki se nanaša na razvodnico

disponer* (glej poner) razporediti, urediti, pripraviti; odrediti, določiti; razpolagati, imeti na voljo; skrbeti za; pogrniti (mizo)

disponer un legado zapustiti v oporoki
disponga V. de mí cuando guste razpolagajte z menoj ob vsakem času
disponerse pripraviti se
no dispongo de mucho tiempo nimam veliko časa (na voljo)

disponibel disponibilen; razpoložljiv, na razpolago

disponíbil -ă (-i, -e) adj.

1. razpoložljiv, na voljo

2. prost

disponibilité [-pɔnibilite] féminin razpoložljivost; začasni pokoj, razpoloženje (uradnika); vojaške osebe na razpoloženju; pluriel razpoložljiv kapital

en disponibilité na razpoloženju (uradnik)
disponibilité en espèces (commerce) razpoložljiva gotovina
le devis excède mes disponibilités proračun stroškov presega moj razpoložljivi kapital
traitement masculin de disponibilité plača uradnika na razpoloženju