Franja

aller*¹ [ale] verbe intransitif

1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

aller et venir hoditi sem in tja
s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

2. (način):

aller à pied iti peš
aller à cheval jezditi
aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
aller nu pieds iti bos
aller au pas iti v koraku
aller son petit train počasi se pomikati naprej
aller à la file iti v vrsti eden za drugim
aller de front vštric iti
aller de compagnie skupaj iti
il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
vous allez trop loin predaleč greste

3. (smer):

aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
aller à la guerre iti na vojno
aller de place en place iti od kraja do kraja
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
aller en avant naprej iti
allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
aller à l'eau iti po vodi
aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
aller dehors iti ven
aller en justice iti pred sodišče
aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
aller trouver poiskati
aller voir obiskati, iti na obisk k
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
aller de mal en pis vse bolj se slabšati

4. (dejanje):

aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
aller au feu prenesti visoko temperaturo
aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
aller à l'échec doživeti neuspeh
nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
aller de pair skupaj spadati
aller au plus pressé najnujnejše narediti
aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
aller aux urnes iti na volitve, voliti
aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

5. (pomožen glagol):
(bližnja prihodnost)

je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

6. (izrazi):

les affaires vont bien posli gredo dobro
l'eau va à la rivière voda teče v reko
vous y allez fort! pretiravate!
mon pouls va bien moj pulz je v redu
cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
ainsi va le monde tako je na svetu
il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
il y va de votre vie gre za vaše življenje
cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
(počutje)

comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
ça va to gre, to zadostuje
ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
je vais mieux bolje mi je
(velelnik)

allons! no, no! poslušajte naprej!
allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
allons, dépêchez-vous! pohitite no!
allez-y doucement! (le) počasi!
allez toujours! le, kar naprej!
on y va! takoj! že grem! že prihajam!
je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
va! (je) že dobro! zaradi mene!
va pour ... naj bo ...
va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
vas-y! daj! pogum!
va-t'en! proč s teboj! poberi se!
va-t'en au diable! pojdi k vragu!
allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
le bouton s'en va gumb se komaj še drži
je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi

allerdings (freilich) vsekakor, seveda; (zwar) kajpada, sicer; allerdings nicht sicer ne, nikakor ne; (jedoch) vendar, toda

allērgico agg. (m pl. -ci)

1. med. alergičen

2. pren. alergičen:
è allergico ai rimproveri alergičen je na grajo, ne prenese graje

allevō (adlevō) -āre -āvi -ātum

1. dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): ut gelidos conplexibus allevet artus O., quibus (laqueis) adlevati milites facilius escenderent S., adlevatus circumstantium humeris T., adl. supplicem T., all. oculos Cu., supercilia Q., se clipeo Cu. vzravnati se; pren.: modo in caelum allevatur, modo defertur in terram Sen. ph. zdaj se vznaša do neba, zdaj se ponižuje do zemlje, eloquentiā et spiritu... et consulatu allevabatur Fl. vznašala ga je zgovornost,...

2. pren.
a) (telesne in duševne težave) (o)lajšati, (po)tolažiti, (u)tešiti, (raz)vedriti koga: hoc onus si... adlevabitis, feram, ut potero Ci., adlevatae notae T. kazni zaradi žaljenja časti so se olajšale, animum a maerore allevare Cu. srce tolažiti; pass. allevari = razvedriti se, razživiti (razživljati) se, okrepiti se, okrevati: tamen allevor, cum loquor tecum absens Ci. ep., quod... de allevato corpore tuo nuntiaret Ci. ep., nec viribus allevor ullis O.; z grškim acc.: adlevatur animum T. čuti v srcu olajšanje.
b) occ. podpreti (podpirati), pomagati: aliquid summis eloquentiae viribus Q., Sabinus..., ne adlevasse videretur, inpulit ruentem T.

alliciō (adliciō) -ere -lēxī (-lectum) (ad in *laciō) k sebi vabiti, privabiti (privabljati), nase vleči, mikati, pridobiti (pridobivati) si naklonjenost koga: Hortensium et eius modi viros Ci., nostrum est allicere alienas voluntates, retinere partas Ci., adl. feminarum animos T., adlicere vel, si abnuerent, vastare Gallias T., allici beneficiis et compelli iniuriis Ci.; pren. o stvareh in abstr.: qui (magnes) ferrum ad se adliciat Ci., tempus allicit somnos O., nihil (est), quod magis alliciat ad diligendum (sc. quam virtus) Ci.

Opomba: Stari slovničarji omenjajo tudi (sicer ne izpričano) soobl. alliceō -ēre, menda po analogiji iz pf. allicui, ki ga rabita: Calpurnius Piso ap. Prisc. in Hyg.

alligō (adligō) -āre -āvi -ātum

I.

1. privez(ov)ati (naspr. solvere): Q., homines sceleris... damnati, ad supplicium traditi, ad palum adligati Ci., cuius ad statuam (Siculi) te praetore adligabantur Ci., all. catulos Varr., canem ad ostium Sen. rh., canem alligare et solvere Ph.

2. occ.
a) agr. trte privez(ov)ati (h kolju, na drevesa): vitem, vineas Col.
b) obvez(ov)ati, zvez(ov)ati, vezati: Dolia... viti siccā alligato. Si... bene alligaveris... Ca., sic sirpata dolia quassa, cum alligata, dicta Varr.; pesn.: moenia spissa vallatā coronā alligat Sil.
c) z(a)vez(ov)ati, zadrgniti (zadrgovati): manipulos Col., sarcinulas Plin. iun., in quibus (virginibus) nihil esse alligati decet nec astricti: solutis itaque tunicis utuntur Sen. ph.
č) obvez(ov)ati (rane, telesne dele): vulnus Ci., L., Iust., alicuius oculum Ci., crus, bracchium Sen. ph., fracturas Hier., caput fasciā Plin., caput lanā Mart.
d) zvezati = v spone dati (naspr. solvere, revincire): alliga, inquam, colliga Pl., all. servum Col., non enim alligabitur infans Q., victus... adligari se ac vēnire patitur T., leones alligati Sen. ph.; subst. pt. pf. alligātī -ōrum, m zvezani, v spone dani sužnji: Col.

II. pren.

1. (z)vezati = držati, zadrž(ev)ati, ovirati: voltum alligat quae tristitas? Pac. ap. Non. je vzrok, da tako strmo gledaš? torpor gravis alligat artūs O., hic... navīs... unco non alligat ancora morsu V., ancora unco dente... adligavit alterius (navis) proram L., quos (mortuos)... palus inamabilis undā alligat et... Styx... coërcet V., hanc beluam vinctam auspiciis, alligatam more maiorum, constrictam legum catenis solvit lege curiata consul Ci., cum videas civitatis voluntatem solutam, virtutem (krepkost, odločnost) alligatam Ci. ep., cedendum enim est celeriter, ne forte qua re impediar atque alliger Ci. ep. da... mi ne veže rok;
a) pri šahu podobni igri alligatus calculus Sen. ph. „vezan kamenček“ = kamenček, ki se ne sme več potegniti.
b) kemično (z)vezati, spojiti (spajati): arenae, quae humore alligantur Sen. ph., qui (fons) putria terrae alligat Lucan., massa modo lactis alligati Mart. usirjenega (kislega) mleka.
c) slikarsko: ita colorem alligat, ut elui postea non possit Plin. „veže“ = ustvari barvo

2. (z vezmi prijateljstva, dobrohotnosti idr.) (na)vezati na koga (kaj), nakleniti (naklepati) na koga (kaj): eo pacto alicui filium Ter., non modo beneficio, sed etiam benevolentiae significatione adligari Ci.

3. ret. (na kak zunanji zakon) navez(ov)ati, vezati, podvreči kaj čemu, podrediti kaj čemu: ut verba neque adligata sint quasi certa lege versus neque ita soluta, ut vagentur Ci., tamquam orationem ad rhythmos alliget Q., (poësis) alligata ad certam pedum necessitatem Q. vezano na neko silo metruma, ad omnia verba se alligare Q. strogo se držati naučenega besedila, alligare artem ad exitum (uspeh) Q.

4. (nravno) vezati, obvez(ov)ati, zavez(ov)ati, dolžnost naložiti (nalagati) komu: iureiurando alligat (lenonem) Pl., caput suum alligabit Pl. bo zastavil, intellegebant ea lege se non teneri, sed ne nova lege adligarentur, laborabant Ci., Roscium stipulatione adligare Ci., nullam... civitatem se in Graecia nosse, quae... foedere iniquo adligata quas nolit leges patiatur L., adligati adulatione T.

5. se scelere alligare okriviti se z zločinstvom, obdolžiti se zločinstva, krivega se delati zločinstva: ne L. Flaccus nunc se scelere adliget Ci.; z gen.: hic furti se adligat Ter.; od tod alligatus (adligatus) zapleten v kaj, sokrivec, sookrivljen(ec): in quo (iudicio) adligatum Oppianici nomen primum esse constabat Ci.

allora

A) avv.

1. takrat, tedaj, tačas:
allora ci vedevamo spesso takrat smo se pogosto videvali
allora allora pravkar
allora come allora tisti trenutek:
allora come allora non avrei potuto dargli una risposta tisti trenutek mu ne bi mogel odgovoriti
allora sì che si stava bene takrat se je res dobro živelo
devi vederlo, solo allora capirai moraš ga videti, šele takrat boš razumel
da allora, da allora in poi odtlej
d'allora tedanji, takraten:
dove sono andati gli amici d'allora? kje so končali tedanji prijatelji?
fino allora, sino allora do takrat, do tistega trenutka
per allora za tisti dan, za tiste čase

2. (v vprašalnicah) no, tedaj:
e allora che si fa? no, kaj pa zdaj?
allora, dove andiamo? no, kam gremo?

B) agg. invar. tedanji, takraten:
l'allora direttore tedanji direktor

C) cong. tedaj, potem:
se vuoi venire con noi, allora sbrigati! če hočeš iti z nami, potem pohiti!

allumer [alüme] verbe transitif pri-, zažgati; (za)netiti; prižgati luč, razsvetliti

allumer l'électricité, la lampe, une cigarette, la radio prižgati elektriko, svetilko, cigareto, radio
allumer le feu zakuriti, napraviti ogenj
allumer l'escalier prižgati lučna stopnišču, razsvetliti stopnišče
la lampe n'allume plus luč ne gori več
allumer la guerre zanetiti vojno
s'allumer prižgati se, vneti se, figuré zasvetiti se
ses yeux s'allument oči se mu zasvetijo

alma ženski spol duša, duh, čustvo, notranjščina, srce; bitje, oseba; glavna stvar; nagib, razlog

alma atravesada, alma de Caín, alma de Judas trdosrčen človek
alma de cántaro bebček, bedak
alma de Dios dober človek, dobričina
alma en pena duša v vicah; nedružaben človek
alma del negocio pravi vzrok
amigo del alma najljubši prijatelj
como alma que lleva el diablo hitro (zbežati)
con alma z dušo, z ognjem
con el alma (y la vida) od srca rad
agradecer con el alma od srca se zahvaliti
dar (ali entregar) el alma izdihniti, umreti
dar el alma al diablo brezobzirno ravnati
echar el alma dušo izgubiti pri delu
echar(se) el alma a las espaldas uspavati svojo vest
estar con el alma en la boca, tener el alma en un hilo smrten strah imeti, do smrti se prestrašiti
hablar al alma brez ovinkov, naravnost govoriti
non tener alma brez srca biti, biti brezbrižen
eso me parte el alma srce se mi trga ob tem
pesarle a uno en el alma a/c od srca obžalovati
tener mucha alma ničesar se ne ustrašiti
tener el alma en la mano odkrito ravnati (govoriti)
tocarle a uno en el alma ganiti
tener el alma entre los dientes smrten strah občutiti
traer el alma en la boca biti zelo žalosten

almacén moški spol skladišče, zaloga, prodajalna, trgovina

almacén al por mayor veletrgovina
en almacén v zalogi
quedar en almacén ne iti v prodajo
gastar (mucho) almacén mnogo besed za nič izgubljati

almeno avv.

1. vsaj, najmanj:
costerà almeno trentamila lire stalo bo vsaj trideset tisoč lir

2. ko vsaj:
almeno non piovesse ko vsaj ne bi deževalo

alō -ere, aluī, altum, mlajše alitum

1. rediti, (pre)hraniti, (pre)živiti, krmiti, pitati, dojiti: Kom. idr., se et suos C., elephantos Ci., anseres in Capitolio Ci., aliquem publice N., equorum greges Cu., puerum tepidi ope lactis O., binos ubere fetus V., agrestes peregrino frumento L., se suosque latrociniis C. preživljati se z roparstvom, živeti od roparstva, nautae palmarum radicibus alebantur Ci., ali lacte Ci. ali panico corrupto C. ali nectareis aquis O.; qui... per dedecus Neronis alebantur T. ki so živeli ob Neronovi sramotnosti; pren.: alere oratorem quodam uberi iucundoque suco Q.;
a) vzdrževati, z živežem zalagati, živež dovažati: cum agellus eum non satis aleret Ci., idem hic... agellus illos alet N., sterilis diu palus aptaque remis vicinas urbes alit H., quam (plebis turbam) nec capere tam exiguus collis nec alere in tanta inopia frumenti poterat L., al. exercitum, maiores copias Ci., Metelli exercitum stipendio frumentoque S., exercitūs contra aliquem iam multos annos C., venatus viros pariter ac feminas alit T. možje in žene žive od lova; quos manus atque lingua periurio aut sanguine civili alebat S.
b) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): is natus et omnem pueritiam Arpini altus S., cum Hannibale... alto educatoque inter arma L., locus..., ubi alitus... est Ci. je zrasel, aliquem alicui committere alendum clam O. ali aliquem alicui furtim alendum mandare Cu. v vzrejo na skrivnem, si cui... filius... aletur H. če bo komu sin zrasel; pesn.: virgo regia, quam lectulus in molli complexu matris alebat Cat.; pren.: urbs, in qua et nata et alta sit eloquentia Ci., inter parietes aluit eam gloriam, quam... Ci.

2. pren.
a) rediti = rasti dajati, roditi: Ci. idr., tellus umida maiores herbas alit V., ductores..., quos Africa terra... alit V., tunc rhombos minus aequora alebant? H., gramen erat circa, quod proximus humor alebat O. je napajala, interiora alendis frugibus mitia Cu., eadem terra et rhinocerotas alit (daje nosorogom hrano), non generat Cu., multa arbor et vitis largos... fructus alit Cu., pax aluit vites Tib.; amnis, imbres quem super notas aluere ripas H. ki ga je dež napel (vzdignil), ki je po dežju narastel, idem (mons) amnem Iordanen alit T. zalaga z vodo; alere ignem Cu. ali flammas O. ali flammam T. netiti, tako tudi: mercimonium, quo flamma alitur T., diductis, quibus flamma alebatur Q., ipsis in undis alitur incendium Iust.; globum lunae Titaniaque astra spiritus intus alit V. oživlja duh vesolja, itaque se ipse (mundus) consumptione et senio alebat sui Ci. se je oživljal.
b) pospešiti (pospeševati), podpirati, (o)krepiti, razvi(ja)ti, izobraziti (izobraž[ev]ati), pomnožiti (pomnoževati), poveč(ev)ati (naspr. minuere): alere corpus O., Cels., Plin., omnes corporis extremas quoque partes Lucr., (castitate) ali staturam, ali vires putant C., alere capillum, pilos Plin. pospeševati rast las, cibi, qui alunt Cels. hranljive, močnate jedi; honos alit artes Ci., haec studia adulescentiam alunt Ci., quid alat formetque poëtam H., alit aemulatio ingenia Vell., alere audaciam Ci., bellum Ci., Cu., dubitatione bellum T., civitatem C. pospeševati blaginjo države, rumores credulitate sua L., seditiones civitatium T., spem Catilinae mollibus sententiis aluerunt Ci., al. otium Cu., omnis opera alitur otio Ci. uspeva ob..., eorum furor alitur impunitate Ci., alitur diutius controversia C. se goji, dulcibus verbis alitur amor O., malignis sermonibus non ali Plin. iun. ne veseliti se... govoric, alere morbum N. bolezen (po)slabšati; pren.: haec vulnera vitae... mortis formidine aluntur Lucr., regina... volnus alit venis V. goji rano (= ljubezen), alitur vitium V. raste, toda: alitur ulcus ali vulnus Cels. se celi.

alone¹ [əlóun] povedkovnik pridevnik
sam, osamljen

leave me alone!, let me alone! daj mi mir!, pusti me pri miru!
let alone that kje šele, da ne rečem, da

aloof [əlú:f] prislov & povedkovnik pridevnik
daleč, stran, proč
navtika stran od vetra; vzvišen, nebrižen; osamljen

to keep (ali hold, stand) aloof ostati nepristranski, nevtralen, ne se vmešavati

alquanto

A) agg. nekoliko, nekaj:
c'erano alquante persone bilo je nekaj oseb

B) pron. nekoliko, nekaj:
ne ho visti alquanti nekaj sem jih videl

C) avv. nekoliko, nekaj:
sto alquanto meglio nekoliko bolje mi je

als

1. kot (arbeiten als delati kot, als Zeuge kot priča, größer als večji kot, anders als drugačen kot; es bleibt ihm nichts anderes übrig als... nič drugega mu ne preostane kot da...); als ob, als wenn kot da bi

2. als das da bi

3. um so/desto ... als ... , ker; insofern ... als toliko ... ker

4. zeitlich: ko

5. gelten als veljati za

6. (sowohl ...) als auch kot tudi

alsacien, ne [alzasjɛ̃, ɛn] adjectif alzaški

Alsacien masculin Alzačan
Alsacienne féminin Alzačanka

also [ɔ́:lsou] prislov
tudi, prav tako, poleg tega; nadalje

sleng also ran ne med najboljšimi, med zadnjimi; nesrečnik

altanería ženski spol lov s sokoli; oholost, nadutost

meterse en altanerías vmešavati se v stvari, ki jih ne razumemo

alter [ɔ́:ltə] prehodni glagol & neprehodni glagol
spremeniti, spreminjati (se); prekrojiti, prenarediti

to alter for the better poboljšati (se)
to alter for the worse poslabšati (se)
to alter one's mind premisliti se
that alters the case s tem se položaj spremeni
it does not alter the fact s tem se na stvari nič ne spremeni