Franja

sever [é] moški spol (-a, ni množine) der Norden
razlike sever-jug das Nord-Süd-Gefälle
država severa der Nordstaat
na severu im Norden
od severa proti jugu von Norden nach Süden
proti severu gegen Norden, nordwärts
dialog med severom in jugom der Nord-Süd-Dialog
orientirati po severu gradbeništvo, arhitektura einnorden

séver (-a) m

1. settentrione, Nord:
magnetna igla kaže smer sever—jug l'ago magnetico mostra la direzione nord — sud

2. (severni del geografske ali politične celote) settentrione, nord, Nord:
italijanski sever il settentrione d'Italia, il Nord Italia
hist. vojna med Severom in Jugom la guerra (di secessione) fra Nord e Sud

3. (hladen veter s severa) tramontana, bora, vento del Nord; knjiž. borea; aquilone; mezzanotte:
sever piha soffia la tramontana

sfuggire

A) v. tr. (pres. sfuggo) uiti (komu, čemu); izogniti, izogibati se:
sfuggire un pericolo uiti nevarnosti

B) v. intr.

1. uiti, ubežati:
sfuggire alla giustizia uiti roki pravice

2. spregledati; pozabiti, pozabljati:
nel correggere le bozze mi sono sfuggiti parecchi errori med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal precej napak
mi è sfuggito che oggi è il tuo compleanno pozabil sem, da je danes tvoj rojstni dan

shadow¹ [šǽdou] samostalnik
senca (določene oblike)
množina mrak, tema
figurativno varstvo, zaščita
figurativno imitacija, kopija, posnemanje
figurativno prazen sijaj, odraz tuje slave; malenkost, trohica, sled; duh, fantom, prikazen; stalni spremljevalec, "senca"; zasledovalec, špijon, detektiv

without a shadow of doubt brez najmanjšega dvoma
shadow boxing šport boksanje z namišljenim nasprotnikom (za trening)
shadow cabinet figurativno kabinet, vlada v senci
the shadow of a shade lažni videz
under the shadow of the throne pod zaščito prestola
shadow factory lažna tovarna
to be afraid of one's own shadow lastne sence se bati
he is but a shadow of his former self on je le še senca tega, kar je prej bil
to catch at shadows loviti fantome
there never was a shadow between him and his friend nikoli ni bilo kake sence (nesporazuma) med njim in njegovim prijateljem
coming events cast their shadows before prihodnji dogodki se dajo slutiti
may your shadow never grow less figurativno vso srečo (veliko uspeha) ti želim!
to pursue a shadow zasledovati senco
to quarrel with one's own shadow figurativno biti zelo razdražljiv
to be reduced to a shadow spremeniti se v kost in kožo, zelo shujšati, figurativno obstajati le po imenu
to throw away the substance for the shadow izpustiti plen za njegovo senco
to be worn to a shadow zelo shujšati, postati pravi okostnjak

shaft¹ [ša:ft] samostalnik
kopjišče, držaj kopja, držaj
poetično puščica, strelica; žarek svetlobe; tul, cevka (peresa); ojnica; drog za zastavo
tehnično valj, gred, os, vreteno; steber, stebrast spomenik, obelisk

shaft horse med ojnicami vprežen konj
shaft of love figurativno Amorjeva puščica
shaft of sunlight žarki sonca
shaft of lightning blisk(avica)

share³ [šɛ́ə] prehodni glagol
deliti (with s.o. s kom)
porazdeliti (among med)
deliti (mišljenje); udeleževati se
neprehodni glagol
imeti delež, biti deležen, sodelovati, udeležiti se

to share alike, to share and share alike imeti enake deleže, enako si razdeliti; sodelovati pri prispevkih in pri dobičku
I have shared your dangers delil sem z vami nevarnosti
to share the costs prispevati k stroškom
they shared (in) our sorrow žalovali so skupaj z nami
he would share his last crust figurativno on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha (bi dal svojo zadnjo srajco)
to share an opinion deliti mnenje
they ought to share with us in the expenses oni bi morali deliti z nami izdatke

share out prehodni glagol
podeliti, razdeliti (to, among med)

shelf množina shelves [šelf, šelvz] samostalnik
polica, deska (v omari), regal; podvodni ploščat, prodnat greben; vodoravna izbočina v skaloviti soteski

on the shelf figurativno odložen, dan ad acta, odvržen med staro šaro; obsedela (o dekletu), brez službe (o nameščencu)
book shelf polica (predal v omari) za knjige
he is on the shelf figurativno odslužil je, odpuščen je kot nesposoben
to be laid on the shelf biti odpuščen ali upokojen
to put (to lay) on the shelf dati ad acta (ne rešiti prošnje, vloge itd.), vreči med staro šaro

shízma (-e) f rel. scisma; knjiž.
shizma med besedami in dejanji disaccordo fra le parole e i fatti

shrift [šrift] samostalnik
arhaično, cerkev spoved, zakrament pokore; odveza, naložitev pokore (po spovedi)

short shrift kratki čas med obsodbo in izvršitvijo kazni
to give short shrift hitro obsoditi in kaznovati
he was given no shrift hitro so ga kaznovali

shut^*2 [šʌt]

1. prehodni glagol
zapreti (knjigo, oči, nož itd.), zaklopiti; priščipniti (prst), stisniti (into med)
blokirati (cesto itd.)

2. neprehodni glagol
zapirati se, zapreti se, zaklopiti se

to shut the door in s.o.'s face komu pred nosom zapreti vrata
to shut the door on (upon) s.o. zapreti vrata pred kom, ne hoteti govoriti z njim
the door shut with a bang vrata so se zaloputnila
the door shuts automatically vrata se avtomatično zapirajo
the prisoner was shut into his cell jetnika so zaprli v (njegovo) celico
he shut the dog's tail into the door priščipnil je psu rep med vrata
to shut one's ears to the truth biti gluh za resnico, ne hoteti slišati resnice, zapirati si ušesa pred resnico
the window shuts well okno se dobro zapira
shut your mouth! molči! drži jezik (za zobmi)!
shut your face vulgarno jezik za zobe!
to shut o.s. away from (out of) society izključiti se iz družbe

shuttle [šʌtl]

1. samostalnik
čolniček v šivalnem stroju; suvalnica, tkalski čolniček
tehnično prestavljiva vrata na zatvornici; vlak (avtobus, letalo itd.), ki vozi na stalni progi sem in tja
ameriško shuttle train
lokalni vlak

shuttle bus avtobus, ki vozi na stalni progi sem in tja

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(hitro) sem in tja (se) premikati; prečkati; voziti (se), potovati sem in tja
figurativno omahovati, kolebati

he shuttled the Atlantic many times mnogokrat je prečkal, prevozil Atlantik
to shuttle between two professions omahovati med dvema poklicema

sīc, adv. (iz *sī-ce; gl. sī in -ce)

I. povsem načinovno

1. tako, takole, na ta način: venticlum huic sic facito TER.; oziraje se na prejšnjo misel: sive enim sic est, sive illo modo, videri possunt CI., sic locutus eum dimisit S., sic magnam belli gloriam turpi morte maculavit N., sic volvere Parcas V.; kot potrdilo ali odgovor: mihi vero sic placet CI., sic plane indico CI., sic est CI. tako je, zares, da, sic erit TER. vsekakor je tako, profecto hoc sic erit PL.; od tod v pogovornem jeziku samo sic = tako je, da: Phanium relictam solam? Sic. TER.; pogosto primerjalno v soodvisnosti z ut, redkeje s sicut, quemadmodum, tamquam, quasi idr.: ut concessisti illum senatui, sic da hunc populo CI., ut victor fert Hannibal, sic vos ut victi audiatis L., sicut magistratibus leges, sic populo magistratus praesunt CI., quemadmodum soles de ceteris rebus, sic de amicitia disputaris CI., tamquam armato hosti, sic huic legi resistetis CI., aedificiis sic pepercit, quasi ad ea defendenda venisset CI.; pesn.: veluti ... sic, ceu ... sic, sic ... quam, sic ... quamodo. Včasih ut ... sic = četudi (dasi) ... (pa) vendar, sicer ... pa vendar: ut errare potuisti, sic decipi te non posse quis non videt? CI., ut virtutibus eluxit, sic vitiis est obrutus N.; pesn. sic (v prozi nav. ita) ... ut V konjunktivnih stavkih, ki izražajo zatrditev, rotitev, željo ali prošnjo = tako gotovo ... kakor gotovo, tako gotovo ... kakor gotovo želim, da: sic has deus aequoris artes adiuvet, ut nemo iamdudum litore in isto ... constitit O.; nam. cj. stoji tudi ind. fut.: sic me dii amabunt, ut me tuarum miseritum est fortunarum TER.; v želelnih stavkih pogosto okrajšano (brez ut …) in kaže na pogoj, pod katerim naj se želja izpolni ali prošnja usliši; če se to zgodi (naredi), potem želja (prošnja) stoji za stavkom s sic ali pred njim: aliquā mala nostra levate ...; prospera sic (= si hoc feceritis) maneat vobis fortuna O., sic tua Cyrneas fugiant examina taxos, sic cytiso pastae distendant ubera vaccae: incipe, si quid habes V. = kakor gotovo želim, da ..., tako gotovo želim, da začneš (peti), ne parce malignus arenae ossibus et capiti inhumato particulam dare: sic (= quod si feceris) ... Venusinae plectantur silvae te sospite H., Stoice, post damnum sic vendas pluris H., sic umbrosa tibi contingant tecta, Priape ... quae tua formosos cepit sollertia? TIB.

2. occ.
a) (oziraje se na naslednjo misel) tako(le): sic in animo habeto, uti ne cupide emas CA., ingressus est sic loqui Scipio CI.; z neodvisnim govorom: sic auget et sic loquetur: „mulier, quid tibi cum Caelio?“ CI., ac statim sic rex incipit: „Numquam ego ratus sum ...“ S., sic est: acerba fata Romanos agunt H.; z odvisnim govorom (ACI): nos sic accepimus: nullum in Sicilia bellum fuisse CI., sic habeto: te nihil gratius facere posse CI. zatrdno verjemi, bodi prepričan, ego sic existumo: omnes cruciatus minores esse S., cum ab his quaereret ... sic reperiebat: plerosque Belgas esse ortos ab Germanis ... C.
b) (kot adj.) takšen, tak: sic sum: si placeo, utere TER., sic est ingenium TER., sic est vulgus: ex veritate pauca, ex opinione multa existimat CI., sic vita hominum est, ut ad maleficium nemo conetur sine spe atque emolumento accedere CI., Laelius sapiens (sic enim est habitus) CI.
c) v tak(šn)ih okoliščinah (razmerah), potemtakem, zaradi tega, in tako, zato(rej): crimini maxime dabant in Numitoris agros ab iis impetum fieri ... Sic Numitori ad supplicium Remus deditur L., sic Eumenes ... talem exitum habuit N., quid vos, insani estis? Quidum? Sic: quia foris ambulatis PL., quia non est obscura tua in me benevolentia, sic fit, ut multi per me tibi velint commendari CI. EP.
d) pogosto ne sic quidem CI. idr.; tu je sic postavljen med pt. in določni glag., da poudari časovni ali logični nastop dejanja ali pa način dejanja = tako tedaj, tedaj, potem: Iuppiter ... despiciens mare ... sic vertice caeli constitit V., cum dentibus albis indutus capiti, sic regia tecta subibat V. le tako, kar tako, mirabar, hoc si sic abiret TER., non posse istaec sic abire CI., sic nudos in flumen proicere CI. kar nage, tj. kar brez vreče, sub ... pinu iacentes sic temere H. kar (tako) brez slehernih skrbi, quod me sic vides PETR. kar takega, kakršen sem. –

II.

1. zaznamujoč
a) visoko stopnjo in mu sledi konsekutivni stavek tako = tako zelo, do te mere, toliko, tolikanj: Caecinam a puero sic dilexi, ut non ullo cum homine coniunctius viverem CI., repente ex omnibus partibus ad pabulatores advolaverunt, sic uti ab signis legionibusque non absisterent CI.; brez konsekutivnega stavka: sic erat in omni vel officio vel sermone sollers CI.
b) nizko stopnjo tako = tako tako, srednje, še precej: quid rei gerit? Sic tenuiter TER., et quidem, ere, forma luculenta. Sic satis TER. še velja, sic hoc TER. to gre še precej, nosne? Sic TER.

2. omejujoč (nav. z ut) sic ... ut (le) tako ... da, le (toliko) ... kolikor, (le) pod tem pogojem (določilom) ... da, (le) s to omejitvijo ... da, s tem pridržkom ... da, (redkeje) sic … ne toda (le) tako ... da ne ali sic ... si (le) pod tem pogojem (s tem pridržkom) ... če (ako), le tako (le tedaj) ... če (ako): sic tibi gratias ago, ut (kolikor) cumulus accesserit CI., praefecturam sic accepit, ut neminem sit secutus N. je sicer sprejel, toda tako, da ..., sic positum servabis onus, ne forte sub ala fasciculum portes librorum H., decreverunt, id sic ratum esset, si pares auctores fierent L., sic enim facillime putavit se Graecā linguā loquentes ... sub sua retenturum potestate, si amicis suis oppida tuenda tradidisset N.

sicer³ (v ostalem; med drugim) übrigens
sicer pa übrigens, ansonsten, (mimogrede) nebenbei
sicer še außerdem, sonst noch

sicèr

A) konj.

1. altrimenti, se no:
brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi

2. peraltro, altrimenti:
za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa

3. ○, comunque:
sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo

4. in sicer e cioè, e precisamente:
kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture

B) adv.

1. altrimenti:
lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti

2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose

side¹ [sáid]

1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani

side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto)

sīgnīlis -e (sīgnum) (o)zvezden: interstitium M. prazen prostor med dvema ozvezdjema na nebu.

sijède ž mn. (ijek.), séde ž mn. (ek.) sedenje, posedek: dobre vam sijede! želim, da bi se dobro počutili, ko med nami sedite

Silarus -ī, m Sílar (zdaj Sele), mejna reka med Lukanijo in Kampanijo, ki se izliva v Tirensko morje: V., Plin., Sil. — Soobl.

1. Silerus -ī, m Síler: Mel.

2. Siler -erī, m Síler: Lucan., Col. poet.

silla ženski spol stol, stolica; sedež; (jezdno) sedlo; figurativno sedalo, zadnjica

silla de brazos naslanjač
silla de buque ležalni stol
silla de caña trstni stol
silla extensible zložljiv stol
silla de manos nosilnica
silla de mimbre pleten stol
silla de montar jezdno sedlo
silla poltrona stol na kolesih
silla de posta(s) poštni voz
silla de señora žensko sedlo
silla de tijera zložljiv stol
de silla a silla (fig) med štirimi očmi
ser hombre a todas sillas povsod se znajti, za vse poraben biti