Franja

Zadetki iskanja

  • pôzen tardif, avancé, en retard ; (zgodovina) bas

    pozno tard, tardivement
    biti pozen tarder, être en retard
    pozna latinščina basse latinité ženski spol
    pozno sadje fruits moški spol množine tardifs
    pozna ura heure ženski spol tardive
    pozno zvečer sur le tard
    pozno je il est tard
    pozno v noč bien avant dans la nuit
    ob pozni nočni uri à une heure avancée de la nuit
    v pozni jeseni dans l'arrière-saison, à la fin de l'automne
    pozno cveteč tardiflore
    pozno postaja il se fait tard
    (pre)pozni ste vous êtes en retard
    pozno vstajati se lever tard
    tako pozno! à une heure pareille!
  • pôzen (-zna -o) adj.

    1. in ritardo, che ritarda:
    zaspal je, zato je pozen ha dormito troppo, perciò è in ritardo
    pozni potniki hitijo na avtobus i ritardatari corrono a prendere l'autobus
    danes bom pozna oggi farò tardi

    2. inoltrato; basso, tardo:
    pozna jesen autunno inoltrato
    do pozne noči fino a notte inoltrata, a notte fonda
    pozni srednji vek basso Medioevo

    3. tardivo; serotino:
    pozne in zgodnje sorte le specie tardive e le primature

    4. (poznejši) successivo, seguente; posteriore; futuro:
    niti poznejši pogovori niso pripeljali do sporazuma nemmeno le trattative seguenti portarono a un accordo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. pozni porod parto serotino
    vrtn. pozni sadež tardizia
    um. pozna gotika gotico tardo, tardo gotico
    um. pozni barok tardo barocco
    jur. poznejša potrditev (veljavnosti) convalescenza
  • poznàn connu , familiarno éventé

    malo poznan obscur
    splošno poznan généralement connu, (oseba) connu comme le loup blanc
    postati poznan se faire connaître
  • poznán(ec), poznánka conocido (m) , -da (f)

    biti poznan kot slab denar ser archiconocido
    on mi ni poznan no le conozco
  • poznáti connaître, savoir

    poznati se se connaître
    ne poznati ignorer, ne pas connaître, méconnaître
    poznati po imenu, po slovesu, po obrazu (ali videzu) connaître de nom, de réputation, de vue
    poznati tajno ozadje kake osebe connaître le dessous des cartes
    dobro koga poznati (njegov značaj, življenje) connaître quelqu'un par cœur, familiarno connaître le numéro de quelqu'un
    ne poznati pravil vljudnosti ignorer les usages
    temeljito poznati (področje) connaître à fond, posséder, connaître sur le bout des doigts (ali comme /le fond de/ sa poche)
    poznam svoje ljudi (familiarno) je connais mon monde
    v zadovoljstvo mi je, da vas poznam j'ai l'avantage de vous connaître
    pozna se mu, da je z dežele il sent la province
    leta se mu ne poznajo on ne lui donnerait pas son âge, il ne porte pas son âge
    ne bi ga več poznal je ne le reconnaîtrais plus
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • pôzno tard

    pozno ponoči tard dans la nuit
    pozno v noč à une heure avancée de la nuit, bien avant dans la nuit
    pozno zvečer tard dans la soirée, sur le tard
    pozno je il est tard
    pozno postaja il se fait tard
    pozno priti arriver tard
    bolje pozno kot nikoli mieux vaut tard que jamais
  • pozváti appeler, inviter, convier ; (pravno) citer, convoquer, mander, assigner, requérir, interpeller, (r)appeler

    pozvati se na kaj se rapporter à quelque chose, se référer à quelque chose
    pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju (figurativno) remettre quelqu'un à sa place
    pozvati kandidate k izpitu convoquer les candidats à un examen
    pozvati na odgovor (pravno) interpeller
    pozvati pismeno, telefonično convoquer par lettre, par téléphone
    pozvati koga pred sodišče (pravno) traduire (ali appeler, déférer) quelqu'un en justice (ali devant le tribunal)
    pozvati k redu rappeler à l'ordre
    pozvati k sebi mander
  • požár fire; burning; conflagration

    svetovni požár world conflagration
    varen pred požárom fireproof
    zaščita (zavarovanje) proti požáru fire precautions (fire insurance)
    naša hiša je bila popolnoma uničena v požáru our house has been burnt down
    požár izbruhne a fire breaks out
    požár je celo mesto spremenil v pepel the fire has left the whole town in ashes
    po požáru so od hiše ostali le štirje zidovi the house has been gutted by fire
  • požáren d'incendie

    požarni alarm alarme moški spol d'incendie
    požarna bramba (corps moški spol des sapeurs-)pompiers moški spol množine
    požarni hidrant bouche ženski spol d'incendie
    požarna lestev échelle ženski spol d'incendie (ali de pompiers)
    požarna straža poste moški spol de pompiers
    požarni stražar piquet moški spol d'incendie
    požarne stopnice escalier moški spol de secours
    požarna škoda dommage moški spol causé par le feu
    požarni zid mur moški spol coupe-feu (ali réfractaire)
    požarni znanilnik (javljalec) avertisseur moški spol d'incendie
  • požégnati (-am) perf. pog. (blagosloviti) benedire; pren. confermare:
    ko je sklepe požegnal še sekretar, so se zadovoljni razšli quando le decisioni furono confermate anche dal segretario, se ne andarono contenti
    pog. pren. bog požegnaj buon pro' gli faccia!; salute!
  • požéti faire (ali finir) la moisson, récolter , figurativno recueillir

    požeti aplavz (odobravanje), pohvalo recevoir des applaudissements, des éloges
    požeti letino faire la moisson
    požeti plodove svojega dela recueillir le fruit de son travail
    požeti žito récolter le blé
  • požéti (-žánjem) perf.

    1. mietere (tudi ekst.):
    požeti sadove svojega truda mietere i frutti delle proprie fatiche

    2. pren. mietere, raccogliere, ottenere:
    požeti hvalo, občudovanje mietere plausi, ammirazione
    v vojski mu je poželo obe nogi perse ambedue le gambe in guerra
    pri volitvah je ljudska stranka požela največ glasov il partito popolare ha avuto il maggior numero di voti alle elezioni
  • požgan pridevnik
    1. (zaradi ognja) ▸ felgyújtott, felégetett
    požgana domačija ▸ felégetett gazdaság
    požgana vas ▸ felgyújtott falu
    požgana hiša ▸ felgyújtott ház
    požgano poslopje ▸ felgyújtott épület
    požgana zemlja ▸ felégetett föld
    požgan do tal ▸ porig égett
    Njihove hiše so porušene in požgane do tal. ▸ Házaikat lerombolták és porig égették.
    Od doma so tako ostali le požgani gozdovi, ki jih je zaraščalo grmovje. ▸ Az otthonból csak a bokrokkal benőtt, felégetett erdők maradtak.

    2. (o poškodovanih rastlinah) ▸ kiégett, megperzselt
    Žal je trava zaradi suše pogosto požgana. ▸ Sajnos a fű a szárazság miatt gyakran kiég.
    Vse rože v parku so bile požgane od močnega sonca in premalo zalivanja. ▸ A parkban az összes virág megperzselődött az erős napsütés és az öntözés hiánya miatt.
    Kri se je izcejala v uvelo in od zimske slane požgano travo tam naokrog. ▸ A vér a fonnyadt és dércsípte fűbe szivárgott.
  • požírati (-am) | požrêti (-žrèm)

    A) imperf., perf.

    1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
    požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
    požirati s pogledom divorare con lo sguardo

    2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
    kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
    trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione

    3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
    požirati solze inghiottire le lacrime
    požirati nasilje ingoiare soprusi
    požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
    požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile

    4. pren. divorare, consumare, distruggere:
    dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
    plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
    avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
    učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
    požirati knjige leggere avidamente
    pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
    uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
    kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
    požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
    požreti koga živega avercela con qcn.
    požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.

    B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
    požirati se od jeze mangiarsi il fegato
    ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro
  • poživíti, požívljati vivifier, raviver, rafraîchir, activer, redresser, délasser ; medicina stimuler, ranimer, réanimer

    poživiti gospodarstvo redresser l'économie
    poživiti posle relever les affaires
    poživiti vnemo (gorečnost) ranimer le zèle
  • požreti slino frazem
    (zadržati svoje mnenje ali občutja) ▸ lenyeli a békát
    Raje požrite slino in bodite tiho, kot da bi prispevali k slabemu razpoloženju, ki prevladuje te dni. ▸ Inkább nyelje le a békát és maradjon csendben, mintsem hozzájáruljon az ezeken a napokon uralkodó rossz hangulathoz.
    Sopomenke: pogoltniti slino
  • prádavnína, prádôba temps moški spol množine primitifs (ali préhistoriques)

    od pradavnine de temps immémorial, depuis que le monde existe, depuis la nuit des temps
  • pràg seuil moški spol , pas moški spol (de la porte) ; (železniški) traverse ženski spol (de chemin de fer)

    na pragu novega življenja au seuil d'une nouvelle vie
    okenski prag appui moški spol de fenêtre
    prestopiti prag franchir le seuil
  • práksa pratique ženski spol , étude ženski spol , exercice moški spol , expérience ženski spol

    v praksi pratiquement, en pratiqué
    običajna praksa pratique ženski spol courante, figurativno monnaie courante
    odvetniška praksa étude (ali bureau moški spol, cabinet moški spol) d'avocat
    med teorijo in prakso je velika razlika il y a loin de la théorie à la pratique
    zdravnik ima obsežno prakso le médecin a une pratique (ali une clientèle) étendue
    postaviti, prestaviti v prakso mettre en pratique
    spremeniti teorijo v prakso mettre une théorie en pratique (ali en application)