Franja

screw¹ [skru:] samostalnik
vijak; ladijski, letalski vijak, propeler; en vrtljaj vijaka, privijanje, pritegovanje vijaka; pritisk, odčepnik; svitek (papirja); zavitek (of tobacco tobaka)
parabolično gibanje žoge; star, neporaben konj; skopuh, krvoses; priganjaški učitelj, strog izpraševalec; hud, težak izpit
vulgarno jetničar
sleng plača, mezda, dohodek

Archimedian screw, endless screw neskončni vijak
differential screw diferencial
female screw, internal screw vijak z matico
interrupted screw dvojni vijak
left-handed screw vijak, ki se giblje v levo stran
right-and-left screw vijak z zavoji različne smeri na dveh nasprotnih koncih
wing screw vijak s krilcem
a weekly screw of 50 shillings sleng borna mezda 50 šilingov na teden
there is a screw loose (somewhere) nekaj ni v redu (nekje), nekaj šepa, (nekje) nekaj ne funkcionira
he has a screw loose figurativno manjka mu eno kolesce v glavi
to give another screw še malo priviti
to put the screw on s.o. figurativno privi(ja)ti koga, (pri)siliti, izvajati pritisk na koga

screw² [skru:] prehodni glagol
pritrditi z vijakom (on na)
priviti; ojačiti, okrepiti; pritiskati, tlačiti, izkoriščati
figurativno strogo izpraševati; obračati (one's head glavo)
vrteti; zviti; nakremžiti, deformirati (obraz)
neprehodni glagol
dati se priviti
figurativno vrteti se, viti se; izvajati pritisk
figurativno biti skopuh, krvoses
šport zavrteti se v stran

to screw o.s. into s.th. figurativno vmešati (vsiliti) se v kaj
to screw a lock on the door z vijaki pritrditi ključavnico na vrata
he screws his tenants on privija, izkorišča svoje najemnike
he screwed his face into a sort of smile skremžil je obraz v nekak nasmešek
to screw one's face into wrinkles nakremžiti se
this nut screws well ta matica se dobro privija
his head is screwed (on) the right way figurativno ima glavo na pravem koncu, je bister
he screwed (a)round uneasily in his chair nemirno se je obračal na svojem stolu

sčasoma prislov
(po določenem času) ▸ idővelOtrok se sčasoma nauči zaspati tudi sam. ▸ A gyermek idővel megtanul egyedül is elaludni.
Kolena so me sicer bolela, a so se sčasoma utrdila. ▸ A térdeim fájtak, de idővel megerősödtek.

se (nedoločno) oneself (oneself)

urezati se to cut oneself (oneself)
urezal sem se I cut myself
rešil se je he saved himself
pes se je ranil the dog hurt itself
imata se rada they love each other
imajo se radi they love one another
ne ve se, kdaj bodo prišli one does not know (ali you don't know, people don't know, it is not known) when they will come
misli se... it is understood; it is thought, people think
govori se people say, it is rumoured
o tem se govori po mestu it is the talk of the town

seal³ [si:l] prehodni glagol
zapečatiti (tudi figurativno)
dokončno odločiti, dati pečat na, žigosati; potrditi, ratificirati, sankcionirati; dokazati; zamašiti, začepiti (up)
(hermetično) zapreti; označiti, zaznamovati; učvrstiti kaj s pomočjo cementa; zaliti (s svincem, smolo, z malto)

to seal a beam in a wall zacementirati tram v zid
it is a sealed book for me to je zame knjiga s sedmimi pečati
he is sealed for damnation obsojen je na poguho
his fate is sealed njegova usoda je zapečatena
that sealed his fate to je zapečatilo njegovo usodo
to seal one's devotion with one's death dokazati, potrditi svojo vdanost s smrtjo
sleep sealed my eyes spanec mi je zatisnil oči
the tins are carefully sealed up konserve so skrbno (hermetično) zaprte
a vessel sealed in ice v ledu zamrznjena ladja
to seal (up) a window tesno, hermetično zapreti okno

season² [si:zn]

1. prehodni glagol
začiniti, zabeliti, napraviti okusno, prijetno; dozoriti (plodove, vino); osušiti (les); aklimatizirati, privaditi, priučiti (to s.th. na kaj)
arhaično ublažiti, omiliti

seasoned soldiers fronte navajeni vojaki
seasoned wine dozorelo vino
seasoned wood suh les
highly seasoned dish močnó začinjena jed
to be seasoned to climate biti navajen na klimo
to season a cask namočiti sod
my pipe is not yet seasoned moja pipa še ni ukajena
to season one's remarks with jokes zabeliti svoje opazke s šalami, z dovtipi
to season sailors privaditi mornarje na morje
let mercy season justice! naj usmiljenje omili (ublaži) pravičnost!

2. neprehodni glagol
dozore(va)ti; (p)osušiti se; privaditi se, aklimatizirati se, navaditi se (to na)

timber seasons well in the open air les se dobro osuši na prostem

sêbe

biti ves iz sêbe (od veselja) to be beside oneself (with joy)
on je ves iz sêbe he is beside himself
(on) za sêbe for himself
(jaz) sam od sêbe of myself

secondary¹ [sékəndəri] pridevnik (secondarily prislov)
drugoten, sekundaren; drugorazreden, podrejen, postranski, manj važen; pomožen, dodaten; odvisen, izveden
geologija mezozoičen

secondary education višja, srednješolska izobrazba
secondary evidence pravno podporni, dodatni dokazni material
secondary line železnica stranska proga
secondary colour mešana barva (iz dveh osnovnih)
secondary modern school britanska angleščina zadnji štirje razredi osnovne šole
secondary school višja šola
this is matter of secondary importance to je postranska stvar

secrecy [sí:krisi] samostalnik
molčečnost, diskretnost; čuvanje skrivnosti (tajnosti), skrivnost, tajnost; skritost; oddaljenost, ločenost, samotnost; zaprtost vase, nekomunikativnost

in secrecy skrivaj
in all secrecy v vsej tajnosti
prepared in great secrecy pripravljen v veliki tajnosti
sworn to secrecy s prisego zavezan k molčečnosti
I cannot rely upon his secrecy ne morem se zanesti na njegovo molčečnost
there was no secrecy about it tega niso prikrivali
he is given to secrecy on je rad skrivnosten

secret [sí:krit]

1. samostalnik
skrivnost, tajnost; skritost, skrivnost
cerkev tiha molitev
množina spolovila, intimni deli telesa

in secret tajno, v tajnosti
the grand secret onstranstvo
the secret of success skrivnost uspeha, ključ k uspehu
it is an open secret to je javna tajnost
to be in the secret biti uveden v skrivnost
to betray a secret izdati tajnost
to keep a secret čuvati tajnost
to keep s.th. a secret nekaj držati v tajnosti
to let s.o. into a secret uvesti koga v skrivnost
to make a secret of s.th. delati skrivnost iz česa

2. pridevnik
tajen, tajinstven; skriven; molčeč, molčav; skrit; intimen, diskreten (del telesa)

secret agent tajni agent
a secret door skrivna vrata
secret society tajno društvo
to keep s.th. secret držati kaj v tajnosti

sector² -ōris, m (secāre)

1. rezač, rezalec, odrezovalec, prerezovalec, razrezovalec: zonarius PL. mošnjerezec, collorum CI. ali samo sector PH. morilec, razbojnik, feni COL. senokosec, kosec sena.

2. metaf. kupec (pokupovalec, nakupovalec, pokupnik) in (raz)prodajalec v last države zapadlih posestev, (raz)prodajalec pokupljenih (od države zaplenjenih) posestev (prim. sectiō II.), séktor: FL. idr. testimonium dicturus est is, qui et sector est et sicarius CI., Pompei (= Pompei bonorum) CI., ubique hasta et sector T., sectores vocantur, qui publica bona mercantur G.; v besedni igri: eosdem fere sectores fuisse collorum et bonorum CI.; pren.: sector favoris sui LUCAN. prodajalec svoje naklonjenosti.

secure¹ [sikjúə] pridevnik
varen, zavarovan; siguren, gotov, zanesljiv, zagotovljen; zajamčen, miren, brezskrben; čvrst, nezavzemljiv (trdnjava); zaščiten, na varnem (against proti)
arhaično ne sluteč, slepo zaupljiv

a secure existence varen, brezskrben obstoj
secure from all dangers varen pred vsemi nevarnostmi
secure of success gotov uspeha
victory is secure zmaga je zagotovljena
to be secure of victory biti (si) gotov zmage
to make s.th. secure konsolidirati, utrditi, pritrditi, zapreti kaj
you may rest secure bodite prepričani

secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)

1.
a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.

2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.

3. meton.
a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T.

sedanjik samostalnik
1. jezikoslovje (glagolski čas) ▸ jelen időGlagole pišite v sedanjiku. ▸ Az igéket jelen időben írjátok.
Povezane iztočnice: dovršni sedanjik

2. (sedanjost) ▸ jelen
Njun sedanjik so zdaj velika vila, limuzine, šoferji in varnostniki. ▸ Most a villa, a limuzinok, a sofőrök és a biztonsági őrök jelentik a jelenüket.
Burna madžarska zgodovina močno določa tudi sedanjik. ▸ A viharos magyar történelem a jelenre is erős hatással van.

sedemdesetletnica samostalnik
1. (sedemdeseta obletnica) ▸ hetvenedik évfordulóAvtobiografija je izšla ob avtorjevi sedemdesetletnici. ▸ kontrastivno zanimivo Az önéletrajz a szerző hetvenedik születésnapjára jelent meg.
Onkološki inštitut te dni praznuje svojo sedemdesetletnico delovanja. ▸ Az onkológiai intézet ezekben a napokban ünnepli a működésének hetvenedik évfordulóját.

2. (sedemdesetletna ženska) ▸ hetvenéves
Najmlajši pohodnik, ki je imel okoli dve leti, se je na poti pustil nositi, najstarejša pohodnica je bila sedemdesetletnica. ▸ kontrastivno zanimivo A legfiatalabb, két év körüli túrázó útközben hagyta magát vinni, a legidősebb túrázó pedig egy hetvenéves hölgy volt.

3. ponavadi v množini (ženska, stara med 70 in 79 let) ▸ hetvenes
Dolga, pletena jopica skrije kakšen odvečen kilogram okrog pasu, bokov in stegen, v njej pa so enako dobro videti trideset-, petdeset- in sedemdesetletnice. ▸ A hosszú, kötött kardigán elrejti a derék és a csípő körül, valamint a combokon lerakódott néhány pluszkilót, és ugyanolyan jól áll a harmincasoknak, az ötveneseknek és a hetveneseknek is.

sedéti to sit, to be sitting, to be seated; (ptice) to perch; (na jajcih) to hatch

sedéti s spodvitimi nogami to sit cross-legged
sedéti ob kom to sit beside someone, to sit by someone's side
sedéti pri mizi to sit at table
dobro sedi na konju he has a good seat
sedéti slikarju to sit for a painter
vedno sedi pri knjigah he is always bent over his books
vedno doma sedi he is a stayat-home, he leads a sedentary life
sedéti in lenariti to sit idle
sedéti v zaporu to be in prison, to be imprisoned, to be confined, to undergo one's term of punishment, to serve one's sentence; pogovorno to do time; žargon to do bird
sedéti na trnih, kot na šivankah to be on tenterhooks
sedéti na ušesih (figurativno) to be deaf to, not to listen to, to be inattentive

see^*2 [si:]

1. prehodni glagol
videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

2. neprehodni glagol
videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

worth seeing vreden, da se vidi
I see! razumem!
see?, do you see? razumeš?, razumete?
as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
let me see naj (malo) premislim
to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
he saw me on business obiskal me je poslovno
to see death pretrpeti smrt
I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
he came to see me prišel me je obiskat
they have seen better days poznali so boljše čase
to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
go and see him pojdi ga obiskat
to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
to see s.o. home spremiti koga domov
I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
I shall not live to see it tega ne bom doživel
I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
to see a play ogledati si gledališko igro
to see red sleng pobesneti
to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
to see the sights ogledati si znamenitosti
he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
to see stars vse zvezde videti (od udarca)
see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom

seeing¹ [sí:iŋ]

1. samostalnik
vid, videnje

worth seeing vreden, da se vidi, znamenit
seeing is believing verjamem, kar vidim

2. pridevnik
videč, ki more videti

seek ^* [si:k] prehodni glagol
iskati, poiskati; (po)skušati, skukati doseči, prizadevati si, težiti
arhaično obrniti se (to do, na)
neprehodni glagol
iskati (for s.th. kaj)

seek (out)! lov išči! (klic psu)
to seek s.o.'s advice (aid) iskati pri kom nasveta (pomoči)
to seek one's bed leči, iti v posteljo
to seek (a lady) in marriage prositi za roko, zasnubiti
to seek to help the neighbour skušati pomagati svojemu bližnjemu
to seek fame iskati (stremeti za) slavo
to seek a situation iskati službo
he seek s my life figurativno on mi streže po življenju
to seek s.th. of s.o. izprositi kaj od koga
to be to seek arhaično manjkati, ne biti na razpolago
he is to seek in intelligence arhaično manjka mu inteligence

seeming [sí:miŋ]

1. pridevnik
navidezen, dozdeven

seeming advantage dozdevna korist

2. samostalnik
videz, napačen videz; mnenje

to my seeming po mojem mnenju
he is friendly to all seeming sodeč po vsem je (on) prijazen