Franja

zaveda|ti se [é] (-m se) česa sich (einer Sache) [bewußt] bewusst sein (kdo se zaveda česa jemand ist sich einer Sache [bewußt] bewusst) (jemandem) [bewußt] bewusst sein (es ist mir [bewußt] bewusst)
dobro se zavedati česa sich wohl [bewußt] bewusst sein ([daß] dass)

zdéti se (zdím se) imperf. refl. ➞ zazdeti se

1. impers. sembrare, parere, apparire:
zdelo se mu je, da plava v zraku gli sembrava di librarsi in aria

2. essere disposto; andare:
ne zdi se mu čakati tako dolgo non gli va di aspettare tanto tempo

3. (počutiti se) sentirsi, trovarsi:
pri vas se mu zdi prijetno da voi si trova bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro se zdeti essere contento, soddisfatto di
zamalo se zdeti komu aversene a male
iron. to bom jaz opravil. Se mi zdi, da boš lo faccio io. Ah sì? Vorrei proprio vederlo!

zdrávje (-a) n salute:
paziti na zdravje, skrbeti za zdravje aver cura della salute
ohraniti si zdravje do pozne starosti conservarsi sani fino a tarda età
uničevati, zapravljati si zdravje guastarsi, rovinarsi la salute
pokati od zdravja sprizzare salute da tutti i pori, essere il ritratto della salute
piti, trčiti na zdravje bere, brindare alla salute
na zdravje! salute!, alla salute!, salve!, evviva!
rel. dušno zdravje la salute dell'anima, spirituale
industrija ogroža zdravje gozdov l'industria minaccia la salute dei boschi
dobro spanje je pol zdravja il sonno è salutare
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

zeló très, bien, fort, beaucoup

zelo dober (dobro) très bon (bien)
zelo veliko denarja beaucoup d'argent, de l'argent à profusion (ali à foison)
zelo mnogo drugih (ljudi) bien d'autres (ali des gens)
zelo rad imeti aimer beaucoup
zelo se zanimati za s'intéresser beaucoup à, être très (ali vivement) intéressé à
zelo obžalujem, da je regrette beaucoup (ali vivement) que
zelo se veselim je me réjouis grandement (ali vivement)
zelo ste ljubeznivi vous êtes bien aimable

zeló muy; mucho; bien

zelo dober (dobro) muy bueno (bien)
zelo mnogo mucho, muchísimo
zelo mnogo denarja mucho dinero
zelo mnogo ljudi mucha gente
zelo mnogo drugih otros muchos
zelo pogrešati echar mucho de menos
zelo rad bi to naredil lo haría con mucho gusto

zest! [zɛst] interjection ne!; urno!

être entre le zist et le zest biti ne dobro ne slabo, biti tako tako; biti neodločen

zet samostalnik
(hčerin mož) ▸ vőKot tašča je bila precej zahtevna, zato se z se z zetom nista preveč dobro razumela. ▸ Anyósként elég válogatós volt, ezért a vejével nem igazán értették meg egymást.

zim|a ženski spol (-e …) der Winter (zgodnja Frühwinter, pozna Spätwinter)
nenadni začetek zime der Wintereinbruch
začetek zime der Winteranfang, (pozna jesen) der Vorwinter
konec zime das Ende des Winters, der Spätwinter
proti koncu zime im Spätwinter
sredi zime mitten im Winter, im Mittwinter, im tiefen Winter
čez zimo über den Winter
vsako zimo jeden Winter, allwinterlich
vso zimo den ganzen Winter
dobro prestati zimo gut über den Winter kommen
ki zdrži zimo winterfest, rastlinstvo, botanika winterhart
prespati zimo živalstvo, zoologija ein Winterschläfer sein
zavarovati za zimo einwintern

zlo [ò] srednji spol (zla …) das Übel, der [Mißstand] Missstand; das Böse; das Unheil; der Übelstand
dobro in zlo Gut und Böse
manjše zlo das kleinere Übel (izbrati manjše zlo das kleinere Übel wählen)
nujno zlo ein notwendiges Übel
temeljno zlo das Grundübel
onstran dobrega in zlega jenseits von Gut und Böse
odprava zla pravo die Remedur
odpraviti zlo einem Übel abhelfen
šteti komu kaj v zlo (jemandem etwas) ankreiden, verdenken
zagrabiti zlo pri koreninah das Übel bei den Wurzeln/an der Wurzel packen
želeti zlo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
iti po zlu in die Binsen gehen
povrniti z zlom Übel lohnen

zlò mal moški spol

potrebno zlo mal nécessaire
glavno zlo la source de tous les maux
izkoreniniti zlo couper le mal à sa racine
iti po zlu échouer, avorter, périr
izmed dveh izbrati manjše zlo de deux maux choisir le moindre, choisir le moindre mal
za zlo vzeti prendre en mal (ali en mauvaise part) quelque chose, se formaliser de quelque chose
vračati zlo z zlim rendre le mal pour le mal (ali œil pour œil, dent pour dent)
povrniti dobro za zlo rendre le bien pour le mal
vsako zlo (nesreča) ima tudi nekaj dobrega à quelque chose malheur est bon

zlò mal m

glavno zlo fuente f de todos los males
potrebno zlo mal m necesario
iti po zlu salir mal
izmed dveh izberi manjše zlo! del mal, el menos
korenine zla las raíces del mal
izkoreniniti zlo cortar de raíz el mal
vračati zlo z zlim volver mal por mal
povrniti dobro za zlo devolver bien por mal
ne jemljite tega za zlo! ¡no lo tome (usted) a mal!
vsako zlo (nesreča) ima tudi nekaj dobrega no hay mal que por bien no venga

zmanevrírati (-am) perf.

1. districare, tirare fuori (manovrando):
zmanevrirati avtomobil skozi ozke ulice districarsi con l'automobile dagli stretti vicoli cittadini

2. pren. adescare, far uscire (con l'astuzia):
dobro zmanevrirati zadevo liquidare con successo la faccenda

znájti se (orientirati se) to orient oneself, to orientate oneself, to know one's way around; to find one's bearings; figurativno to be resourceful; to see how the land lies

sam se znajti to shift for oneself, to make shift; to contrive
on se zelo dobro znajde he manages very well
moram se znajti I must shift as well as I can
ne morem se znajti (pogovorno) I'm at my wits' end
ne se znajti to be baffled
hitro znájti se to adapt rapidly

známenje signe moški spol , marque ženski spol , signal moški spol ; (ob poti) calvaire moški spol

Kajnovo znamenje signe de Caîn
materino znamenje tache ženski spol de vin, envie ženski spol
napraviti znamenje križa (pokrižati se) faire le signe de la croix
to je dobro (slabo) znamenje c'est de bon (mauvais) augure

známenje (-a) n

1. segno, segnale; sintomo, indizio:
dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
nebeška znamenja segni celesti
prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
v znamenje prijateljstva in segno di amicizia

2. segno, segnale, cenno:
narediti znamenje križa fare il segno della croce
znamenje za napad segnale di attacco
dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa

3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
zodiakalna znamenja segni zodiacali

4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste

5. segno, marchio; insegna:
mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
pog. materino znamenje voglia

známenje signo m ; seña f ; señal f ; indicio m

čudežno znamenje signo milagroso
Kajnovo znamenje estigma m de Caín
materino znamenje lunar m, (med) nevo m
znamenje življenja señal de vida
znamenje križa señal de la cruz
napraviti znamenje križa (pokrižati se) hacer la señal de la cruz, santiguarse
to je dobro (slabo) znamenje es una buena (mala) señal, fig es un buen (mal) síntoma
posebna znamenja señas f pl

znan (-a, -o)

1. bekannt (dobro gutbekannt, [wohlbekannt] wohl bekannt, najbolje bestbekannt, splošno allgemeinbekannt svetovno weltbekannt, v celem mestu stadtbekannt, na široko weitbekannt); (priznan, sloveč) namhaft; (popularen) populär

2. (domač) vertraut (dobro wohlvertraut); (običajen, znan mnogim ljudem) pregovor, reklo, pojem: geläufig

3. pravo bekannt, notorisch, aktenkundig (policiji polizeibekannt, polizeinotorisch, sodišču gerichtsbekannt, gerichtsnotorisch, gerichtskundig)
figurativno vsakomur znan bekannt wie ein bunter/scheckiger Hund
postati znan sich einen Namen machen
proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
znano: kot je znano bekanntlich, bekanntermaßen
kolikor nam je znano unseres Wissens (u. W.)
kolikor mi je znano meines Wissens (m. W.), [soviel] so viel ich weiß, [soweit] so weit mir bekannt ist
to je splošno znano das ist allgemein bekannt, das ist Allgemeingut/Allgemeinbesitz

znán conocido

dobro znan bien conocido
splošno znan notorio
svetovno znan universalmente conocido
zdavnaj znan conocido desde hace mucho tiempo
kot znano como es sabido, como todos sabemos
to mi je znano lo sé, estoy enterado de ello
o tem mi ni nič znanega lo ignoro, nada sé de ello
splošno je znano es público, es notorio, es generalmente conocido (ali sabido de todos), todo el mundo (lo) sabe
gotovo Vam je znano, da ... sin duda sabrá usted que...
splošno znano je, da ... no es un secreto para nadie que..., todo el mundo lo sabe que...
biti znan s kom conoccr (bien) a alg

znàn connu

dobro znan bien connu
splošno znan notoire, public
svetovno znan connu de tout le monde, universellement connu, de renommée universelle
kot je znano comme on (le) sait
znan je, da on sait que, il est connu que
ali vam je to znano? êtes-vous au courant de cela?, avez-vous connaissance de cela?
gotovo ti je znano, da tu sais sans doute que, tu n'es pas sans ignorer (ali sans savoir) que
splošno znano je, da c'est un fait connu, tout le monde sait que, personne n'ignore que
biti znan s kom (bien) connaître quelqu'un

znáti to know

znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what