Franja

kráj¹ (-a) m

1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare

2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa

3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso

4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi

krank bolan; krank werden zboleti; krank schreiben dati v bolniško; krank machen : X macht mich krank ob Xu mi postane slabo; sich krank melden javiti se za bolniško; sich krank stellen delati se bolnega; sich krank ärgern do onemoglosti se jeziti

kredít credit; loan

na kredít or credit, pogovorno on tick
dolgoročen (kratkoročen) kredít long-term (shortterm) credit
dati, dodeliti kredít to grant a credit
dati komu kredít v višini X SIT to give someone credit for X tolars
imeti kredít to enjoy credit
kupiti na kredít to buy on credit
odpreti kredít pri kom to open a credit account with someone
prekoračiti kredít to overdraw one's credit
trgovati na kredít to deal on credit
vzeti kredít to raise credit
odobritev kredíta allowance of credit

krêpek | krepák (-pka -o)

A) adj.

1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
krepek mož uomo robusto

2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
beli in krepki zobje denti bianchi e forti

4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
bila je krepka v telo era di costituzione robusta
krepek dedec marcantonio

5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
krepek zajtrk una buona colazione
gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
krepek požirek lungo sorso
krepek spanec duro sonno
krepek vonj forte odore, profumo
krepke barve colori intensi
krepek glas, smeh voce, riso squillante

7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
krepka kletev una bestemmia grossolana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
plačati krepek milijon pagare un milione e passa
imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
pren. krepka laž grossa bugia
tisk. krepka črka grassetto

B) krêpki (-a -o) m, f, n
dati (komu)
nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa

krí¹ (krví) f

1. fiziol. sangue:
kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
strjena kri sangue coagulato
rdeč kot kri rosso sangue
človeška, živalska kri sangue umano, animale
biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
ožuljen do krvi coi piedi feriti
s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue

2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
kri se mu je umirila si è calmato
to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue

3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
(človek) mešane krvi di sangue misto
kri njene krvi sangue del suo sangue
biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri ni voda buon sangue non mente
kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
(nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
pren. postati meso in kri realizzarsi
piti (komu)
kri succhiare il sangue (a)
pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
imeti ribjo kri non scomporsi mai
po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
mlaka krvi lago, pozzo di sangue
pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
med. naval krvi congestione
transfuzija krvi trasfusione del sangue
anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
PREGOVORI:
mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza

krílo¹ aile ženski spol , (okna, vrat) battant moški spol , vantail moški spol

krilo pljuč (anatomija) poumon moški spol, lobule moški spol pulmonaire; (propelerja) pale ženski spol
desno (levo) krilo (pri nogometu) ailier moški spol droit (gauche)
dati komu krila (figurativno) donner des ailes à quelqu'un
pristriči komu krila (figurativno) rogner les ailes à quelqu'un
udarjati s krili battre des ailes

krílo² (-a) n

1. zool. ala (pl. ali):
razprostreti, razširiti, razpeti krila aprire le ali
mahati, plahutati s krili sbattere le ali

2. aer. ala:
razpetina, širina kril apertura alare, d'ali

3. grad. ala, braccio; fianco; fiancata:
okensko, vratno krilo battente, imposta (di finestra, di porta)
krila zapora i bracci, i raggi del carcere
desno krilo stavbe il fianco destro dell'edificio

4. voj. (bočni del vojaške formacije) fianco; šah. ala

5. (skupina ljudi, ki se loči od drugih) corrente (di partito)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati, dobiti krila dare, prendere nuovo slancio
bot. krilo (na semenu, plodu) ala
šah. damino krilo ala di Donna
aer. delta krilo, krilo delta ala a delta
šport. desno, levo krilo ala destra, sinistra
um. krilo oltarja anta (di trittico)
anat. pljučno krilo lobo polmonare
sprednje, zadnje krilo žuželk ali anteriori, posteriori degli insetti
šotorsko krilo tendone

krílo¹ (perut) ala f

krilo pljuč (anat) lóbulo m
krilo vrat hoja f, batiente m; (mlinskega kolesa, helikopterja) aleta f
dati krila komu (fig) dar alas a alg
pristriči komu krila cortar a alg las alas
udarjati s krili batir las alas, aletear

krítika crítica f

umetnostna kritika critica f de arte
pod vsako kritiko malísimo, pésimo
vzvišen nad vsako kritiko superior a toda ponderación
izpostaviti se kritiki, dati povod za kritiko exponerse a las críticas (de), dar lugar a comentarios

krsti|ti (-m)

1. taufen (na ime auf einen Namen taufen, na ime Peter/na Petra/za Petra auf den Namen Peter taufen, v sili nottaufen; figurativno ladjo auf den Namen "Adria" taufen)
dati se krstiti sich taufen lassen

2.
(dati ime) krstiti psa za Sultana den Hund "Sultan" taufen
(dati vzdevek) nennen (krstili so ga za očeta strukturalizma er wurde "der Vater des Strukturalismus" genannt)

3. dramo: erstaufführen

4. vino: panschen

kühl hladen; (frisch) svež; kühl werden hladiti se, ohladiti se; kühl aufbewahren/lagern hraniti na hladnem; kühl stellen dati na hladno; kühlen Kopf bewahren ohraniti mirno kri

kúp² heap; (drv) pile; stack; figurativno great number, quantity

na kúpe, v kúpih in heaps
kúp dela a lot of work
kúp ljudi a crowd of people
ima denarja na kúpe he has heaps (ali piles) of money
dati na kúp to put on a heap
v kúpe dati to form into heaps, to heap (up), to pile up, to accumulate, to stack

kuratéla curatelle ženski spol , tutelle ženski spol

dati koga pod kuratelo mettre (ali placer) quelqu'un sous curatelle (ali tutelle)

Kuß, Kuss, der, (Kusses, Küsse) poljub; einen Kuß geben jemandem poljubiti (koga), dati poljubček (komu)

kváša (-e) f gastr.
dati zajca v kvašo mettere la lepre in carpione, a frollare

kvitánca acquittance; receipt; quittance; VB pravo acknowledgment, quietus

proti kvitánci on receipt
dati kvitánco to give a receipt, pogovorno to clear the slate
izstaviti kvitánco to give a receipt, to receipt (za for), to mark paid, to acknowledge receipt (of)

la [la] masculin šesti glas v glasovni lestvici

donner le la dati ton

ládja ship; (velika) vessel; (splošno, kolektivno) craft; (majhna) boat; pesniško argosy

cerkvena ládja nave
na ládji on board, on shipboard
sprednji (zadnji) del ládje bow (stern)
(žepna) bojna ládja (pocket) battleship
vojna ládja warsip, naval unit, man-of-war
bolniška ládja hospital ship
linijska ládja liner
potniška ládja passenger ship, passenger steamer
oskrbovalna ládja supply ship
ládja neredne plovbe za tovor tramp, (za premog) collier
prevozna ládja transport ship
šolska ládja training ship
trgovska ládja merchant ship, merchantman, pl merchantmen
petrolejska ládja (tanker) oil tanker
ládja na paro steamboat, steamer, steamship
ládja na lopate paddle steamer
ládj topničarka gunboat
zračna ládja airship, air liner
pomožna ládja auxiliary ship
roparska ládja pirate ship
poštna ládja mail boat
ribiška ládja fishing boat, trawler
gradnja ladij shipbuilding
graditelj ladij shipwright, shipbuilder
potovanje z ládjo, na ládji voyage
razbita, brodolomska ládja wreck
splovitev (krst) ládje launching (naming) of a ship
ládja na nafto oil-burner
ládja dolge plovbe ocean-going vessel
ládja je na poti (plove, je namenjena) v... the ship is bound for...
ládja je doživela brodolom, se je razbila the ship has been wrecked
dati ládjo v dok to dock a vessel
najeti ládjo to charter a ship
ládja je dobila luknjo the ship has sprung a leak
sploviti ládjo to launch a ship (ali a vessel)
privezati ládjo (z vrvmi) to moor a ship
ládja je v stiski the ship is in distress
ládja se je potopila the ship has sunk, the ship has gone down (ali to the bottom)
ládja se je prevrnila the ship has capsized
razstaviti, demontirati ládjo to break up a ship
vkrcati se na ládjo to board, to go aboard, to embark, arhaično to take ship (za for)
biti na ládji to be on board (ali on board ship, on shipboard)
zapustiti ládjo to abandon ship
zapeljati ládjo na sipino to run a ship aground

laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
laisser voir pokazati
laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
laisser tomber spustiti(na tla)
laisser de côté, à part pustiti ob strani
laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
laisser à penser dati misliti
laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
laisser tranquille pustiti na miru
laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
se laisser prepustiti se
se laisser aller zanemariati se
se laisser aller à spozabiti se
se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
se laisser faire ne se upirati, pristati na
se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
laisser là pustiti na cedilu
laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
je vous laisse (familier) (zdaj) grem
laissez (donc)! pustite (vendar) to!
cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi

lana f

1. volna:
di lana volnen
buona lana pren. pretkanec, lopov
essere della stessa lana biti enake baže
questioni di lana caprina pravda za oslovo senco
lana cardata mikana volna

2. ekst.
lana di legno lesna volna
lana di vetro steklena volna

3. puh (pod pohištvom)
PREGOVORI: meglio dar la lana che la pecora preg. bolje dati volno kakor živo ovco