Franja

Zadetki iskanja

  • tíh (-a -o)

    A) adj.

    1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
    tihi koraki passi silenziosi, felpati
    tiha glasba musica sommessa

    2. taciturno:
    mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno

    3. quieto, calmo:
    tiha noč una notte calma

    4. tacito:
    tiho odobravanje consenso tacito

    5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
    vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante

    6. misurato, discreto, sobrio:
    tiha eleganca un'eleganza sobria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
    pren. biti tiha voda essere una gatta morta
    tiha jeza rancore
    rel. tiha maša messa ordinaria
    rel. tiha nedelja domenica di Passione
    ekon. tihi družbenik accomandante
    tih pomenek confabulazione
    geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
    tiho pravilo regola tacita
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

    B) tíhi (-a -o) m, f, n
    na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
    po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene
  • tíkati (se)2 to concern, to have to do with, to be concerned with; to relate to; to regard

    kar se tiče as to, as for, as regards, with regard to, in regard to, with respect to, concerning, touching
    kar se mene tiče as for me, as to me; as far as I am concerned
    kaj se to mene tiče? what's that to me!
    to se te ne tiče that is no business of yours, that does not concern you, that is none of your business
    vsi, ki se jih (to) tiče those concerned
    v vednost tistim, ki se jih to tiče pravo to whom it may concern
    kar se vašega pisma tiče as regards your letter
    kar se mamil tiče on the subject of drugs
  • típka (-e) f

    1. (na instrumentu, na pisalnem stroju) tasto:
    udarjati po tipkah battere i tasti
    pritisniti na tipko battere il tasto
    (na računalniku) tipka za vrnitev tasto di rinvio
    tipka za moč udarca regolatocco
    tipka za razmik spaziatrice
    tipka za zaustavitev tasto di arresto

    2. ekst. teh. pulsante; bottone
  • típkati to type, to typewrite

    jaz (si) sam tipkam I do my own typing
  • tísk (-a) m

    1. stampa:
    dati rokopis v tisk dare il manoscritto alle stampe
    knjiga je v tisku il libro è in corso di stampa

    2. ekst. stampa:
    zakon o tisku la legge sulla stampa
    svoboda tiska libertà di stampa
    mladinski, športni, verski tisk stampa giovanile, sportiva, religiosa
    tuji, domači tisk la stampa estera, nazionale
    dnevni (informativni)
    tisk la stampa quotidiana, i quotidiani, i giornali
    anilinski tisk stampa all'anillina, flessografica
    barvni tisk stampa a colori
    drobni tisk a caratteri piccoli
    enostranski tisk foglio volante
    globoki, ploski, visoki tisk stampa calcografica, planografica, a rilievo
    ležeči, pokončni, razprti tisk stampa in corsivo, in garamond, spaziata
    knjižni tisk stampa tipografica
    negativni tisk negativa
    offsetni tisk stampa offset
    periodični tisk stampa periodica
  • tískati (-am) imperf.

    1. stampare:
    tiskati časopise, knjige stampare giornali, libri
    tiskati denar, znamke stampare banconote, francobolli
    (kot del kolofona) tiska tiskarna stampato per i tipi della tipografia...

    2. (nanašati vzorce na tkanino, pločevino, plastiko) stampare

    3. (objavljati) stampare, pubblicare
  • tísti that, pl those

    tísti, ki... he who, he that, the one who
    tísta, ki... she who...
    tísti, ki (pl) those who
    tísti dan, tístega dne on that day
    kdo je tísti, ki...? who is the one, who...?
    tísti, ki to verjamejo, se varajo those who believe that are mistaken
    tísti, ki je to rekel, se je motil the one who said so was mistaken
    tísti moji prijatelji, ki... those friends of mine who..., such of my friends as...
    od teh gospá poznam le tísto, s katero govori moj brat I don't know any of those ladies except the one my brother is speaking to
    treba je pomagati tístim, ki so bolj revni kot mi it is our duty to help those who are poorer than ourselves
  • tiščáti (-ím)

    A) imperf.

    1. premere; spingere:
    tiščati vrata spingere la porta

    2. stringere, tenere stretto; tenere:
    tiščati glavo med rameni stringere la testa fra le spalle
    tiščati otroka na prsi stringere il bambino al petto
    tiščati v roki denar stringere, tenere i soldi in mano
    tiščati pesti stringere i pugni

    3. ekst. (tudi impers.) stringere, essere stretto; pesare, sentire un peso:
    čevlji me tiščijo le scarpe mi sono strette
    v želodcu me tišči sento un peso sullo stomaco

    4. fare ressa, accalcarsi, spingere:
    publika je tiščala k izhodu il pubblico spingeva verso l'uscita

    5. pren. stare addosso a qcn.

    6. pren. gravare, opprimere:
    ljudi tiščijo davki la gente è gravata dalle tasse
    tiščati na potrebo dover andare di corpo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tiščati denar esser tirchio, avaro
    tiščati glavo v pesek tenere, mettere la testa nella sabbia
    tiščati glavo v knjige immergersi nella lettura, nello studio
    tiščati glave skupaj sussurrarsi, starsene insieme
    obljubiti, a tiščati figo v žepu non intendere mantenere la promessa
    v vsako reč tišči svoj nos ficca il naso dappertutto
    tiščati oči in ušesa essere sordo e cieco, non sentir ragione
    tiščati pesti za koga fare il tifo per qcn.
    tiščati v ospredje mettersi in mostra, farsi avanti

    B) tiščáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. accalcarsi, serrarsi addosso

    2. stare, essere vicino, essere accanto:
    tiščati se doma starsene, rimanere a casa
    tiščati se skupaj stare curvo, accovacciato
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • tláčiti (-im) imperf.

    1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
    tlačiti grozdje pigiare l'uva
    tlačiti krompir schiacciare le patate

    2. ficcare, pigiare:
    tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
    pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
    tlačiti hrano vase ingollare il cibo

    3. pren. soffocare:
    tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

    4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
    tlači jih revščina sono poveri in canna
    tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
    ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
    ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
    pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio
  • to this; that; it

    to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
    o tem about this
    v tem (medtem) (in the) meanwhile
    skozi to through this, on account of this, by it
    razen tega besides, moreover, as well
    kako to? how so?
    (pa) kaj za to? what of that?
    to je vse that's all
    to je možno that may be
    to so oni they are the ones, pogovorno that's them
    ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
    pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
    tega je 10 let ten years ago
    jaz sem za to I am for it, I agree to it
    ni mi do tega I don't care for it
    samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
    pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
    to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
    koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
    si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
    to se pravi that is to say
    iz tega sledi... hence it follows...
    vsi vedó to every one knows that
    poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too
  • tóčka (-e) f

    1. punto (tudi mat. ):
    izhodiščna točka punto di partenza
    razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

    2. mat. punto;
    izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
    diametralna točka punto diametralmente opposto
    realna točka punto reale
    stična točka punto d'incontro

    3. ekst. punto:
    razgledna točka belvedere; vista panoramica
    izletniška točka meta di gite

    4. pren.
    mrtva točka punto morto
    gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

    5.
    boleča točka punto dolente; punctum dolens
    razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

    6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
    dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

    7. (točka sporeda, prireditve) numero:
    plesna, solistična točka numero di danza, solistico

    8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
    šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati na belo točko fischiare un rigore
    voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
    pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
    to je njegova šibka točka è il suo punto debole
    pren. Arhimedova točka punto di partenza
    med. bolečinska točka punto dolorifico
    šport. kazenska točka penalità
    elektr. nevtralna točka punto neutro
    fiz., voj. ničelna točka punto zero
    triangulacijska točka punto di triangolazione
    bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
    tekst. vezna točka punto di imbastitura
    geogr. višinska točka quota
  • tóda but; however

    tóda vendar but yet, still, nevertheless; all the same; for all that
    on bi mogel to napraviti, tóda vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
  • tólči (tólčem)

    A) imperf.

    1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
    tolči po vratih battere alla porta, bussare
    tolči po mizi battere sul tavolo
    tolči s kljunom beccare
    tolči s krampom picconare
    tolči z gorjačo randellare
    tolči z macolo mazzolare
    tolči z nogo pestare il piede, i piedi

    2.
    tolči gramoz dimezzare la ghiaia
    tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
    tolči maslo fare il burro
    tolči smetano montare la panna

    3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
    v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
    toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri

    4.
    tolči z repom dimenare la coda
    tolči s krili sbattere le ali

    5. pren. battere (del cuore):
    srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto

    6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
    tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
    letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie

    7. tolči po attaccare, criticare:
    kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria

    8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
    kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti

    9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
    nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese

    10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
    nekako že tolčemo si campa
    tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
    tolči lakoto fare la fame
    vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
    tolči rekord battere un record
    pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso

    B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.

    1. battersi:
    pren. tolči se po glavi pentirsi
    tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi

    2. battersi, lottare

    3. contrastare, essere in contrasto:
    njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
    barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni

    4. pren. campare, vivacchiare
  • tolerírati (-am) imperf., perf. tollerare; sopportare:
    tolerirati drugačne tollerare i diversi, gli altri
    tolerirati ideje, nazore tollerare le idee, i principi
    ne morem tolerirati, da se tako vedeš non sopporto il tuo comportamento
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • tón glasba tone; sound; note; voice; manner of speaking; (barvni) tint, shade of colour

    obseg tonov diapason
    višina tóna glasba pitch
    s posmehljivim tónom (glasom) jeeringly
    z jeznim tónom (glasom) in an angry tone
    dati tón glasba to give the note
    dajati tón za (figurativno) to set the tone of, to set the style
    prepovedujem si ta tón (od vas)! I won't have you talk to me in that tone of voice!
    spremeniti tón to change one's tone (ali one's tune)
    znižati (zvišati) svoj tón to drop (to raise) one's voice
  • tón (-a) m

    1. muz. tono, suono:
    nizek, visok ton tono basso, alto
    zaigrati, zapeti ton suonare, cantare un tono

    2. tono, tonalità:
    svetel, temen ton tono chiaro, scuro
    topli, veseli, živahni toni toni, tonalità calde, vivaci

    3. (način izražanja, govorjenja) tono:
    pogovori so potekali v prijateljskem tonu i colloqui si svolsero in tono amichevole

    4. (značilnost, posebnost) tono:
    melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva il tono di fondo della sua narrativa è malinconico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zvišati ton (odločneje spregovoriti) alzare la voce
    žarg. film., rad. slika in ton immagine e colonna sonora
    muz. alikvotni ton sovratono
    fiz., muz. komorni, uglaševalski ton la normale
    lingv. osnovni ton tono base
  • tòp (tôpa) m

    1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
    topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
    nabiti top caricare il cannone
    ladijski top cannone navale
    netrzajni top cannone senza rinculo
    poljski top cannone da campagna
    protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
    samohodni top semovente

    2. teh. cannone:
    ribolovski top lanciaarpione
    vodni top cannone ad acqua
    snežni top sparaneve
    elektronski top cannone elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
    pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
    spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
    streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri

    3. šah. torre