Franja

γιγνώσκω [Et. iz g'enē, g'enō, lat. nosco, i-gnōro, gnārus, narrare iz gnārāre, slov. zna-ti, zna-k, zna-menje, nem. kennen, Kunde, kund, Kunst. – Obl. fut. γνώσομαι, aor. ἔγνων, (γνῶναι, γνούς), pf. ἔγνωκα, pass. pf. ἔγνωσμαι, aor. ἐγνώσθην, fut. γνωσθήσομαι, adi. verb. γνωστός; ep. aor. cj. γνώω, -ομεν, -ωσι, inf. γνώμεναι, NT 3 sg. aor. γνοῖ; ion. praes. γῑνώσκω] 1. a) spoznam, ἔν τινι na čem, ἔκ τινος po čem; γυναῖκα NT; o-, zapazim, u-, zagledam, uvidim, izkusim; pogosto s pt.: ἔγνωκα ἠπατημένη spoznala sem, da sem prevarana, γιγνώσκω ἄνθρωπος ὤν spoznam, da sem človek; b) nav. pf. poznam, znam, vem, razumem ὄρνιθας, priznam, Ἑλληνιστί znam grško NT. 2. sodim, razsodim, odločim, določim, mislim, menim, sem mnenja ali prepričanja, οὐκ ὀρθῶς motim se, ἄλλα γιγνώσκω sem drugega mnenja, τἀναντία γιγνώσκω sem nasprotnega (sovražnega) mišljenja, οἱ ταὐτὰ γιγνώσκοντες somišljeniki, αὐτοὶ γνόντες po lastnem sklepu. 3. pass. poznajo me, poznan sem, ὡς δ' ἐγνώσθη τὸ πρᾶγμα ko se je to razglasilo, ἐγνωσμένος odločen, stanoviten (v svojem mnenju).

δῆμος, ὁ [Et. dor. δᾶμος, kor. dā(i), de-liti = oddelek] 1. občina, zemlja, ozemlje, država, pokrajina; v Atiki: okraj, občina. 2. narod, ljud, občina (prebivavci), preprosto ljudstvo v nasprotju s plemenitniki; δήμου ἀνήρ človek iz naroda; ὁ δῆμος τῶν στρατιωτῶν prostaki. 3. demokratija, ljudska stranka, ljudovlada.

δημότης, ου, ὁ (δῆμος) 1. član preprostega ljudstva, človek nizkega rodu, podložnik, zasebnik. 2. občan, sodržavljan.

δημοτικός 3 (δημότης) 1. ljudstvu naklonjen, človekoljuben, demokratski, popularen. 2. nizkega rodu, preprost človek ἄνθρωπος; τὸ δημοτικόν preprosto ljudstvo, plebejci; γράμματα δημοτικά spisi v ljudskem narečju.

εἴδω [Et. kor. weid, lat. video, slov. videti, vedeti, vem; nem. wissen (got. witan), Witz] 1. εἴδομαι ep. praes. med. z aor. εἰσάμην, ἐεισάμην a) (po)javljam se, prikazujem se; b) sem sličen, podoben komu, vidim se, zdim se, εἰδομένη v podobi, podobna, slična; c) delam se, kakor da bi εἴσατ' ἴμεν ἐς Λῆμνον. 2. εἶδον def. aor. k ὁράω, cj. ἴδω, impf. ἰδέ, ep. ind. ἴδον, cj. ἴδωμι, inf. ἰδέειν, iter. ἴδεσκε, med. εἰδόμην, impf. ἰδοῦ (kot interj. ἰδού), ep. ind. ἰδόμην, NT ἴδα a) videl sem, zagledal sem, zapazil sem, obiskal sem, θαῦμα ἰδέσθαι divno pogledati = krasen pogled; b) spoznal, uvidel, preudaril sem; χάριν užil sem. 3. οἶδα [2 s. οἶσθα, ep. οἶδας, pl. ἴσμεν, ἴστε, ἴσασιν, cj. εἰδῶ, opt. εἰδείην, imper. ἴσθι, ἴστω, inf. εἰδέναι, pt. εἰδώς, υῖα, ός, plpf. ᾔδη, ᾔδειν; ᾔδησθα in ᾔδεισθα, ᾔδης in ᾔδεις, pl. ἤδεμεν, -τε, -σαν; fut. εἴσομαι; ep. ἴδμεν, cj. εἰδέω, inf. ἴδμεν(αι), pt. fem. ἰδυῖα, plpf. ᾔδεα in ἠείδη, 3 pl. ἴσαν, fut. εἰδήσω, ion. ind. pl. οἴδαμεν, οἴδασι, cj. εἰδέω, poet. plpf. ᾖσμεν] a) vem, izkušen sem, razumem, poznam, vešč sem, morem; s ὅτι, ὡς ali part, ἴσθι ἄνθρωπος ὤν vedi, da si človek; χάριν vem hvalo, hvaležen sem, οἶδ' ὅτι vem da, gotovo; εἰδώς vedoč, poučén, za gotovo; b) φίλα οἶδά τινι sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj τινί.

ἑκών, οῦσα, όν [Et. part. glagola idevr. wek'-mi, hočem; gršk. odtod ἕκητι, ἑκηβόλος, ἑκά(ϝ)εργος] prostovoljen, iz lastnega nagiba, sam od sebe, rad, nalašč, ἐμοῦ οὐχ ἑκόντος proti moji volji, ἑκὼν εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je človek gospodar svoje volje.

ἔξ-οιδα [def. pf. s plpf. ἐξῄδη] poet. dobro vem, ἔξοιδα ἀνὴρ ὤν vem, da sem človek.

Ἐρῑνῡ́ς, ύος, ἡ [acc. pl. Ἐρινῦς, ep. -νύας] 1. Erinija, boginja, ki maščuje krivice. 2. kot appellat: a) prokletstvo, kletev, maščevanje, kazen, Λαίου prokletstvo, ki je na Laiju; b) zlo, propast, pogin, φρενῶν zaslepljenost; c) proklet, poguben človek, διδύμαν ἑλοῦσ' Ἐρινύν dvojno prokletstvo, (Klitajmnestro in Ajgista).

ἠερο-ειδής 2 (ἀήρ, εἶδος) ep. zračen, sinji, temen, prozoren, meglenobarven, oblačen, siv; τὸ ἠεροειδές meglena daljava, ὅσον δ' ἠεροειδὲς ἀνὴρ ἴδεν kolikor človek vidi skozi temno meglo.

θαυμάσιος 3, ion. θωμάσιος (θαυμάζω) 1. čuden, čudovit, nenavaden, izreden ὦ θαυμάσιε ἄνθρωπε (ironično) o ti čudni človek, čudak. 2. občudovanja vreden, čudovit – θαυμάσιον ὅσον (mirum quantum) (za) čudo veliko.

θήρ, ός, ὁ [Et. idevr. g'hwēr, slov. zver, lat. ferus iz g'hwero-s] 1. zverina, divjačina, divja žival, pos. ropne zveri, grdoba, pošast. 2. stvar, živo bitje; tudi: divji človek.

ἱππο-κένταυρος, ὁ hipokentaur (pošast, napol človek, napol konj).

κηφήν, ῆνος, ὁ trot; pren.: 1. človek, ki ne dela. 2. oslabel starček.

κίναδος, ους, τό lisica; pren.: zvit človek, prekanjenec, ἐπίτριπτον zvit lisjak.

κινδῡνευτής, οῦ, ὁ predrzen človek, predrznež, vratolom.

κόθορνος, ὁ visok lovski črevelj, koturn (na obe nogi priležni črevelj igralcev v grški žaloigri); pren. nestanoviten človek, nestanovitnež.

κονι-ορτός, ὁ (κόνις, ὄρνυμι) 1. oblak prahu, prašni vrtinec. 2. pren. umazan človek, skopuh.

κόρος¹, ὁ (κορέννυμι) 1. nasičenost, sitost, naveličanje, gnus, pristuda, πάντων κόρος ἐστί vsega se človek naveliča. 2. obilica, izobilje, predrznost, ošabnost. 3. pers. Gnus, Stud.

νεᾱνίας, ου, ὁ, ion. νεηνίης, ίεω in νεανίσκος, ion. νεηνίσκος, ὁ 1. mladenič, mlad človek. 2. adi. mladeniški, mlad, čvrst, močen.

πῆμα, ατος, τό [Et. kor. pēi, sovražiti, škoditi, nem. Feind] 1. trpljenje, prenašanje κακοῖο, δύης. 2. bol, bridkost, nadloga, nezgoda, nesreča, škoda, poguba; konkr. človek ali stvar, ki povzroča nesrečo.