Franja

ἑκών, οῦσα, όν [Et. part. glagola idevr. wek'-mi, hočem; gršk. odtod ἕκητι, ἑκηβόλος, ἑκά(ϝ)εργος] prostovoljen, iz lastnega nagiba, sam od sebe, rad, nalašč, ἐμοῦ οὐχ ἑκόντος proti moji volji, ἑκὼν εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je človek gospodar svoje volje.

ἔξ-οιδα [def. pf. s plpf. ἐξῄδη] poet. dobro vem, ἔξοιδα ἀνὴρ ὤν vem, da sem človek.

Ἐρῑνῡ́ς, ύος, ἡ [acc. pl. Ἐρινῦς, ep. -νύας] 1. Erinija, boginja, ki maščuje krivice. 2. kot appellat: a) prokletstvo, kletev, maščevanje, kazen, Λαίου prokletstvo, ki je na Laiju; b) zlo, propast, pogin, φρενῶν zaslepljenost; c) proklet, poguben človek, διδύμαν ἑλοῦσ' Ἐρινύν dvojno prokletstvo, (Klitajmnestro in Ajgista).

ἠερο-ειδής 2 (ἀήρ, εἶδος) ep. zračen, sinji, temen, prozoren, meglenobarven, oblačen, siv; τὸ ἠεροειδές meglena daljava, ὅσον δ' ἠεροειδὲς ἀνὴρ ἴδεν kolikor človek vidi skozi temno meglo.

θαυμάσιος 3, ion. θωμάσιος (θαυμάζω) 1. čuden, čudovit, nenavaden, izreden ὦ θαυμάσιε ἄνθρωπε (ironično) o ti čudni človek, čudak. 2. občudovanja vreden, čudovit – θαυμάσιον ὅσον (mirum quantum) (za) čudo veliko.

θήρ, ός, ὁ [Et. idevr. g'hwēr, slov. zver, lat. ferus iz g'hwero-s] 1. zverina, divjačina, divja žival, pos. ropne zveri, grdoba, pošast. 2. stvar, živo bitje; tudi: divji človek.

ἱππο-κένταυρος, ὁ hipokentaur (pošast, napol človek, napol konj).

κηφήν, ῆνος, ὁ trot; pren.: 1. človek, ki ne dela. 2. oslabel starček.

κίναδος, ους, τό lisica; pren.: zvit človek, prekanjenec, ἐπίτριπτον zvit lisjak.

κινδῡνευτής, οῦ, ὁ predrzen človek, predrznež, vratolom.

κόθορνος, ὁ visok lovski črevelj, koturn (na obe nogi priležni črevelj igralcev v grški žaloigri); pren. nestanoviten človek, nestanovitnež.

κονι-ορτός, ὁ (κόνις, ὄρνυμι) 1. oblak prahu, prašni vrtinec. 2. pren. umazan človek, skopuh.

κόρος¹, ὁ (κορέννυμι) 1. nasičenost, sitost, naveličanje, gnus, pristuda, πάντων κόρος ἐστί vsega se človek naveliča. 2. obilica, izobilje, predrznost, ošabnost. 3. pers. Gnus, Stud.

νεᾱνίας, ου, ὁ, ion. νεηνίης, ίεω in νεανίσκος, ion. νεηνίσκος, ὁ 1. mladenič, mlad človek. 2. adi. mladeniški, mlad, čvrst, močen.

πῆμα, ατος, τό [Et. kor. pēi, sovražiti, škoditi, nem. Feind] 1. trpljenje, prenašanje κακοῖο, δύης. 2. bol, bridkost, nadloga, nezgoda, nesreča, škoda, poguba; konkr. človek ali stvar, ki povzroča nesrečo.

πρόσ-ωπον, τό (gl. ὤψ, μέτωπον) [ep. pl. προσώπατα, dat. προσώπασι] 1. obraz, obličje, oko, pogled, κατὰ πρόσωπον v oči, v obraz, pred očmi, spredaj, πρὸ προσώπου pred očmi NT. 2. podoba, oseba, človek, postava, lice λαμβάνω, βλέπω εἰς, θαυμάζω πρόσωπον gledam (oziram se) na osebo NT. 3. krinka, uloga.

Σῑ́συφος, ὁ 1. Ajolov sin, Glavkov oče, po drugi pripovedki tudi oče Odisejev, ki se zato imenuje Σισυφίδης, ου, ὁ; Sizif, zelo prekanjen človek, je ustanovil Efiro = Korint. 2. priimek Derkilidov.

σῶμα, ατος, τό [Et. iz τϝῶμα, twomnt; kor. tewā, napihniti, odebeliti se, gl. τύλη] 1. telo, život, truplo (tudi mrtvo), mrlič, mrtvec. 2. a) oseba, človek, σώματα ἐλεύθερα svobodni ljudje; b) suženj NT. 3. a) življenje; b) čutnost, poltenost, mesenost; c) glavna, poglavitna reč; stvar, snov; d) skupnost, celota NT.

τολμητής, οῦ, ὁ (τολμάω) podjeten, predrzen človek, predrznež NT.

τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.