Franja

Lexoviī -ōrum, m Leksóvijci, kelt. pleme v Lugdunski Galiji (današnji Normandiji) ob izlivu reke Sekvane z glavnim mestom Noviomagus, zdaj Lisieux; v tem imenu je še ohranjeno njihovo ime: Ci., Plin.

ležáti (o osebah) estar acostado (ali tendido ali echado) (na sobre)

ležati v agoniji estar en la agonía
ležati v postelji estar acostado; (o stvareh) estar colocado, estar puesto; (kraj) estar situado; (paslopje) estar emplazado
on leži bolan v postelji él está en cama; él guarda cama
leži v globokem spanju está profundamente dormido
na dlani leži es evidente
Pariz teži ob Seni París está a orillas del Sena
mesto leži severno od ... la ciudad está (ali se halla) situada al norte de...

lībella -ae, f (demin. lībra)

I.

1. = as libralis funtni as, srebrnik, deseti del denarija: parietes villae libellis in pedes quinque Ca., nummi denarii decuma libella, quod libram pondo aeris valebat et erat ex argento parva Varr.; ker se je asu po raznih razvrednotenjih (devalvacijah) vrednost znižala na 1/36 njegove prvotne vrednosti, preg. = belič: unā libellā liber possum fieri Pl., tibi libellam argenti numquam credam Pl., ob eam rem mihi libellam pro eo argenti ne duis Pl., ecquis Volcatio … unam libellam dedisset? Ci.; od tod: HS ICCC ad libellam sibi deberi Ci. do beliča, tj. celih 50.000 sestercijev = „do zadnjega stotina“.

2. metaf. (tako kot as) dvanajstdelna celota kake dediščine: Curius fecit palam te (sc. heredem) ex libella, me ex teruncio Ci. ep. Kurij te je postavil za edinega dediča cele zapuščine, toda tako, da meni daš četrtino. —

II. stavna mera, vodna tehtnica, libéla, grebljica, „livel“, „nivel“: et libella aliqua si ex parti claudicat hilum Lucr., collocare … aliquid ad regulam et libellam Vitr., materia … ad regulam et libellam exigitur Plin., structuram ad normam et libellam fieri Plin.; od tod adv.: locus, qui est ad libellam aequus Varr. popolnoma vodoraven, popolno: libella fabrilis Col., Veg.

līberī -ōrum (-rûm), m (iz indoev. kor. *leudh na dan prihajati, rasti, prim. got. liudan = stvnem. liotan rasti; līberī torej = „doraščajoči“; po drugih (toda manj verjetno) pa je beseda līberī (sc. pueri liberi) subst. pl. m. adj. līber svoboden; ker so rim. družino poleg staršev sestavljali še svobodnorojeni otroci in sužnji, so liberi „svobodnorojeni otroci“, potem sploh „otroci“, naspr. parentes in servi, ki so jih imenovali tudi pueri)

1. otroci (glede na starše in brez ozira na starost): liberis augeri Pl., neque tuum unquam in gremium extollas liberorum ex te genus Enn. ap. Ci., l. certi (gotovega rodu) Ci., parvi Ci. ali parvuli Q., dulces H., debiles monstrosique Sen. ph., liberos procreare, suscipere Ci., liberis operam dare Ci. otroke zaroditi (zarajati), spoče(nja)ti, zaploditi, liberos ex uxore (z ženo) habere C., ex C. Fadii filia liberos habuisse Ci. ep., vagamur egentes cum coniugibus et liberis Ci. ep., liberos, coniuges in servitutem abstrahi C., uti … liberos, uxores suaque omnia in silvis deponerent C., coniux ac liberi L., parentes, liberi ac coniuges L., uxor et liberi Fl., sine liberis discedere Q., omnium sit votum parentum, ut honestiores quam sint ipsi liberos habeant Q., ardenter liberos cupere Plin. iun., ius (iura) trium liberorum Suet., Icti. predpravica (predpravice, posebne pravice, ugodnosti) zaradi treh otrok = več predpravic, ki so jih imeli očetje najmanj treh otrok pred očeti brez otrok ali z manj kot tremi otroki; takim očetom se je priznavala prednost pri podeljevanju provinc in potegovanju za častne službe, ki so jih morali doseči že pred 25. letom, olajševali so jim kazni, oproščeni so bili nadležnih opravil, uživali pa so tudi marsikatero korist na področju dediščinskega prava. Cesarji so te predpravice včasih podelili tudi drugim: Mart., Plin. iun.

2. occ. liberi α) = sinovi: ex ea procreavit liberos septem totidemque filias Hyg. β) = vnuki, pravnuki: Icti. γ) (redkeje v sobesedilu) o enem otroku (sinu): quid ego commerui, adulescens, mali, quam ob rem … meque meosque perditum ires liberos? Pl. (Aulul. 736), domus, uxor, liberi (otrok) inventi invito patre Ter. (Andr. 891), ingenio te esse in liberos leni puto Ter. (Heaut. 151), pax denique per eum (sc. M. Antonium) et per liberos eius cum praestantissimis civibus confirmata est Ci. (Orat. Philipp. 1, 2); redko sg. līber = sin: Ps.-Q., si quis maximam portionem libero relinquat Cod. I.

3. metaf. liberi (o živalih) otroci = mladiči: lanii autem, qui concinnant liberis orbas oves Pl.; šalj. (o neživih subj.): quaerunt litterae hae sibi liberos; alia aliam scandit Pl. skušajo otroke dobiti.

lībertās -ātis, f (līber)

1. svoboda = svobodnost, osvobojenost, stan (položaj) osvobojenca (naspr. servitus): servos ad libertatem vocare C. sužnjem obljubljati osvoboditev, aliquem in libertatem vindicare Ci. koga osvoboditi, servo Crotonis libertas data est Ci., servis libertatem dare Iust.; v pl. osvoboditve, včasih = svoboščine: tribus non conduci possim libertatibus, quin ego illis hodie comparem magnum malum Pl., pecunias et libertates servis et ante dono datas T., libertatum conservandarum causā Ulp. (Dig.); metaf.: his terroribus ab Epicuro soluti et in libertatem vindicati Ci. duhovno osvobojeni.

2. svobodnost = stan (položaj) svobodnjaka, državljanska svoboda kot skupek pravic in prednosti rim. državljana, zlasti pravica glasovanja ob narodnih zborovanjih: quando patriam et libertatem perdidi Pl., quorum virtuti belli fortuna pepercit, eorundem me libertati parcere certumst Enn., cum intellegeret … omnes … homines naturā libertati studere et condicionem servitutis odisse C., libertate uti Ci., N. svoboden biti, imminuere civium Romanorum libertatem Ci., ad usurpandam libertatem vocare Ci. pozvati h glasovanju, dati na glasovanje, libertatem alicui eripere L. pravico glasovanja.

3. politična svoboda (držav, narodov), neodvisnost, samostojnost, samouprava (samoupravnost), demokratična ustava (naspr. dominatio, dominatus, servitus): patriam e servitute in libertatem vindicare N., et a regum et a patrum dominatione solere in libertatem rem populi vindicari Ci., in optimatium dominatu vix particeps libertatis potest esse multitudo Ci., aliae nationes servitutem pati possunt: populi Romani est propria libertas Ci., aut libertatem propriam Romani et generis et nominis recuperemus aut mortem servituti anteponamus Ci., plebi re, non verbo danda libertas Ci., Dionysius cum omnia moliendo eripuerit civibus suis libertatem Ci., Romani Aeduis libertatem erepturi sunt C., plus communi libertati tribuere C., reliquasque civitates sollicitant, ut in ea libertate, quam a maioribus acceperant, permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C., Brutus conditor Romanae libertatis L., Urbem Romam a principio reges habuere. Libertatem … L. Brutus instituit T. svobodo = demokratsko ustavo, demokracijo, republiko; od tod: libertas eos excitavit ad salutem patriae defendendam Ci. čut za svobodo, innata Ci. prirojeno svobodoljubje, timefacta l. Ci. — Pooseb. Lībertās -ātis, f Libêrtas = Svoboda, boginja svobode, ki je imela svetišče na forumu in na Aventinu: O., Plin., Suet., quaestiones … quae sunt habitae nunc in atrio Libertatis Ci., simulacrum … in aede Libertatis L.

4. metaf.
a) svoboda (da sme kdo storiti ali govoriti, kar hoče), α) dovoljenje, dovolilo: dat populo libertatem, ut quod velint faciant Ci., libertas est potestas vivendi, ut velis Ci., l. dicendi, loquendi Ci., fandi V., testamentorum Q., caeli Q. prost zrak; z inf.: sit modo libertas quae velit ira loqui Pr., nec mihi libertas imis freta tollere harenis Val. Fl. β) (v slabem pomenu) svoboda v vedenju, nevezanost, nezmernost, samopaštvo, samopašnost, razbrzdanost, razuzdanost: l. vitae C. razuzdano življenje, partim nimia libertas in adulescentia, partim profusa luxuries Ci., feminae omnium rerum (v vseh zadevah) libertatem, immo licentiam desiderant L., l. verborum Q. γ) (v blagem pomenu) odkritost, odkritosrčnost, prostodušnost (= gr. παρρησία), svobodomiselnost, neustraš(e)nost, odločnost, pogum: libertatem requirere Ci., multa cum libertate dicere Ci., l. ingenii S., aliquem multa cum libertate notare H., hoc mihi libertas, hoc pia lingua dedit O., vera de exitu eius magna cum libertate ominatus est Vell., in eo multa l. Q., affectatores libertatis, antiqua comoedia facundissimae libertatis, vox honestissimae libertatis Q., quae in aliis libertas est, in aliis licentia vocatur Q., quasi per libertatem T.
b) prostost (osvobojenost, razbremenjenost) od davščin: Icti.

libet (stlat. lubet) -ēre, libuit ali libitum (lubitum) est, v. impers. (indoev. kor. *leu̯bh- ljubiti, rad imeti; prim. skr. lúbhyati hlepi, občuti močno poželenje, lōbháyati vzbuja poželenje, libīdō, lubīdō, sl. ljub, ljubezen, ljubiti, hr. ljûb, got. liufs = stvnem. liob = nem. lieb ljub, drag, got. galaufs zaželen, dragocen, got. galaubjan = stvnem. gilouben = nem. glauben, stvnem. lobōn, lobēn = nem. loben, stvnem. lob = nem. Lob) (z)ljubi se, poljubi se, (za)hoče se, po godu (po volji) je, drago (ljubo) je (komu); abs.: Quid agas, rogitas etiam? Lubet et metuo Pl., age, age, ut lubet Ter., si lubitum fuerit, causam ceperit Ter., adde etiam, si libet (po drugih lubet) pernicitatem Ci.; z dat.: quod tibi lubet, idem mihi lubet Pl., facite, quod vobis lubet Ter., quod cuique libet, loquatur Ci., sin tibi id minus libebit (po drugih licebit), non te urgebo Ci., cetera item, quae cuique libuissent, dilargitus est Suet.; brez dat.: rogita, quod lubet Pl., nihil vident nisi quod lubet Ter., quae (sc. senectus) efficeret, ut id non liberet, quod non oporteret Ci.; z inf.: concedere aliquantisper hinc mihi intro lubet Pl., quae meo quomque animo lubitumst facere Ter., non lubet enim mihi deplorare vitam Ci., non libet plura scribere Ci. nočem, ne ljubi se mi, si mihi liberet accusare Ci., quoniam libitum est vobis me ad haec impellere Ci. Od tod

1. subst. pt. pf. libita -ōrum, n kar se komu zljubi, volja, hotenje: vim, raptus suaque ipsi libita velut in captos exercebant T., vidisse ipsos abripi coniuges ad libita Caesarum T.

2. adj. pt. pr. libēns ali lubēns -entis, abl. sg. -ente in -entī, adv. libenter (lubenter)
a) rad, voljen (voljan), prostovoljen, z dobro voljo, rade volje, drage volje, z veseljem (naspr. invitus): facio lubens Pl., lubens faxim Ter., animo libenti, libentibus animis Ci. iz srca rad(i), animo libentissimo Ci. prav rad, utrum libentes an inviti dabant Ci., cum totius Italiae concursus … facti illius gloriam lubens agnovisset Ci., iam pridem … frigida non lavi magis lubenter Pl., qui … libenter mensam sermonesque suos … comiter impertit Enn., cenare libenter Ca., libenter etiam verbo utor Catonis Ci., fortes etiam libenter oppetunt mortem Ci., adiurans nusquam se unquam libentius cenavisse Ci. ep. z večjim tekom, eius vocem libentissime audio Ci., fere libenter homines id, quod volunt, credunt C., aberat Athenis libenter N., eo libentius N., libenter quatenus id facit H. če ga to veseli; pogosto v abs. abl. me, te … libente na moje, tvoje … veselje: me vero libente dixerit, me libente eripies mihi hunc errorem Ci., quae tam libenti senatu laudarentur Ci., consecutus es, ut libentissimis Graecis nutu, quod velis, consequare Ci. ob največjem veselju (voljnosti) Grkov.
b) zadovoljen, radosten, vesel, boder, dobre (prešerne) volje: hilarum ac lubentem fac te gnati in nuptiis Pl. bodi vesel in dobre volje, unde ego omnīs hilaros, lubentīs (po drugih ludentīs), laetificantīs faciam ut fiant Pl., faciam illos lubentiores Pl.

lībra -ae, f (iz *līthrā, od tod izpos. gr. sicilsko λίτρα)

1. tehtnica, vesa, in sicer dvoposodična, bilanx; (enoposodična je v lat. statēra): virtutis … amplitudinem quasi in altera librae lance ponere Ci., quaero, quam vim habeat libra illa Critolai, qui cum in alteram lancem animi bona imponat, in alteram corporis et externa, … putet … Ci., ad libram dirigere opus Ambr. (o gospodinji, ki prede). Pomni jur. t.t. librā et aere ali per aes et libram = s pravilnim nakupom, pravilno, pošteno (tj. držeč se pravnih postopkov in oblik, uveljavljenih pri prenosu lastninskih pravic). Ker so sprva kupno ceno odtehtavali, se je pri prenosu lastninskih pravic z nakupom, podaritvijo ali oporoko ohranil poseben običaj navideznega nakupa: vpričo najmanj petih prič in moža, ki je držal medeno tehtnico (libripens), je pravi ali navidezni kupec prijel svoj nakup z roko (mancipatio) in udaril z bakrenim novcem (aes) ob skledico tehtnice z besedami „hunc ego servum ex iure Quiritium meum esse aio isque mihi emptus est hoc aere aeneāque librā“, nato je prodajalcu izročil novec kot navidezno kupno ceno: Gell., Inst., Iustiniani, librā et aere liberatum emittit L. da osvobojencu (= iz rok prvega upnika osvobojenemu) prostost po redni podaritvi, quod quis librā mercatus et aere est H. s pravilnim nakupom, meque tuum (esse) librā norit et aere minus O. tudi brez pravilne lastninske pridobitve; od tod: testamentum facere sine librā atque tabulis Ci. ne držeč se običajne zakonite oblike (ustaljenega zakonskega postopka). Pesn. pren. tehtnica: scis etenim iustum geminā suspendere lance ancipitis librae Pers., animi cunctantis libra Cl.

2. vodna tehtnica, stavna mera, libéla, grebljica, starejše „livel“, „nivel“, „vodoravnostna vesa“, „ravnulja“: aquaria Vitr., in quibus (navibus) ad libram fecerat turres C. po vodni tehtnici = v isti višini (da se ohrani ravnotežje); meton. ravnovesje, ravnotežje: calamus … , cui … contra flatus quoque pervicax libra Plin.

3. metaf. Lībra Tehtnica, ozvezdje v živalskem krogu; sonce vanj vstopi ob jesenskem enakonočju: Sen. ph., Plin., Libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., seu Libra seu me Scorpios adspicit H., pendula caelestis Libra movebat aquas O.

4. meton. (v zvezi z abl. subst. pondō in brez njega) tehtano = rim. funt (= as = 12 unciae = 0,327 kg): as erat librae pondus Varr., libram pondo aeris valere Varr., dictator coronam auream libram pondo … in Capitolio Iovi donum posuit L., mulli binas libras ponderis raro exsuperant Plin., corona aurea librarum quinque Suet.; kot tekočinska mera: populo … totidem (= denas) olei libras … viritim divisit Suet.

lībum -ī, n

1. (etim. nedognana beseda) kolač, poseb. daritveni (žrtveni) kolač iz nastrganega sira, mleka, jajc in pšenične moke, ocvrt v olju in namazan z medom ter darovan bogovom, zlasti bogu Geniju ob rojstnih dnevih: Ca., liba, quod libandi causā fiunt (?) Varr., venit, qui dicat liba absoluta esse et rem divinam ratam Varr., instituuntque dapes et adorea liba per herbam subiciunt epulis V., illa (sc. anus) … fingebat (je delala, je pripravljala) tremula rustica liba manu O., una celebrata est per duo liba dies O., libaque dem proprie genitale notantia tempus O., quinquagesima liba Mart. ob 50. rojstnem dnevu bogovom darovani kolač, quod mea cum patulo coluit puls annua libo Iuv. — Soobl. lībus -ī, m: Nigidius ap. Non.

2. = lībāmen: ad liba fundenda Vulg.

Libya -ae, f: Ci., V., Plin. ali Libyē -ēs, f (Λιβύη): O., Lucan., Col., Sil., Mart. Líbija, pri Grkih = cela Afrika, pri Rimljanih = ali severna Afrika ali le Cyrenaica. — Stlat. obl. Libua -ae, f Líbua: Pl. (po nekaterih izdajah Libya). — Od tod adj.

1. Libs, Libis (Λίψ, gen. Λιβός) líbijski; kot subst. m =
a) Líbijec: Sid. (o Antaju).
b) (sc. ventus) zahodni jugozahodnik: Plin. (z gr. acc. Liba), Serv., Ven. — Soobl. lips, libis, m: Sen. ph., Suet. fr., Veg.

2. Libycus 3 (Λιβυκός)
a) líbijski: fines, gentes V., cursus V. plovba (plutje) po Libijskem morju, lapilli H. marmorni koščki iz numidijskega marmorja (prim. lapillus), lampas Lucan., orbis (plošča mize) Mart., Sibylla Lact.; subst. Libycī -ōrum m Líbijci, preb. Libije, poseb. Kartažani: Sil., Macr.
b) afriški: fera O. levinja, harenae, orae O., crines, pestes Lucan., axis Sen. tr., uvae Col., mare Plin. ob Afriki.

3. Libyēnsis -e líbijski, iz Líbije: Sabellius Cass.

4. Libys -yos, acc. -byn (Λίβυς) líbijski: nec Libys Assyrio sternetur lectulus ostro Ps.-V. (Ciris), formatus Libys est cum cornibus Ammon O., ductor (= Hannibal) Sil., mons Stat.; subst. m = Líbijec: Libys Amphimedon O., Cancro (subditus) Libys Sen. tr.; kot nom. propr. Líbis, tirenski gusar: hoc Libys, hoc flavus … Melanthus, hoc probat Alcimedon O.; v pl. Libyes: Africam initio habuere Gaetuli et Libyes S.

5. Libyssa -ae, f (Λίβυσσα) líbijska: citrus Varr. ap. Non., arenae Cat., terra Lucan., ficus Col., gens Sil.

6. Libystīnus 3 (Λιβυστῖνος) líbijski: montes Cat.

7. Libystis -idis, f (Λιβυστίς) líbijska: ursa V.

8. Libyus 3 líbijski: citrus Varr., terra T.

Libyphoenīces -um, m (Λιβυφοίνικες) Libifeničáni, pleme libijsko-feničanskega rodu v feničanskih naselbinah ob obali severne Afrike in v južni Hispaniji: L., Plin.

licet -ēre, licuit in licitum est, v. impers. (3. os. sg. glag. liceō -ēre; licet torej = „na prodaj mi je, prepuščeno je meni (moji odločitvi)“, metaf. = „pripuščeno je“, od tod)

1. dovoljeno je, svobodno je, prepuščeno je, dopušča se, dopuščeno je, na voljo je komu, more se, sme se
a) abs.: dum licet, providete Ci., hoc feci, dum licuit Ci., per me licet Ci. kar zadeva mene = ne upiram se, ne nasprotujem; v tem pomenu tudi samo licet kot odgovor: Pl.
b) z neutr. pron. ali adj. kot subj.: si illud non licet, saltem hoc licebit Ter., quod aut per naturam fas esset aut per leges liceret Ci. kar bi bilo glede na zakone dovoljeno, licere id dicimus, quod legibus, quod more maiorum institutisque conceditur Ci., neque idem ubique aut licet aut decorum est Q.; redko v pl.: cum in servum omnia liceant, est aliquid, quod in hominem licere commune ius animantium vetet Sen. ph.
c) z inf. kot subj.: intro ire in aedis numquam licitumst Pl., modo liceat vivere Ter., licetne scire ex te? Ter., licet rogare? Ci. ali smem vprašati?, furem noctu occidere licet Ci.; s pass. inf.: genera … , ex quibus in eum ordinem cooptari liceret Ci., his cognosci licuit C.; elipt.: licetne pauca (sc. dicere)? Ter.
d) z ACI: licet me id scire quid sit? Pl., non licet me isto tanto bono uti Ter., Syracusanum in ea parte urbis habitare non licet Ci., neminem patricium Manlium Marcum vocari licet Ci., ut eum liceat ante tempus consulem fieri Corn.
e) z dat. personae: aliis si licet, tibi non licet Ter., si oratoribus id, quod deberet, licitum esset Ci., non statuit sibi quicquam licere Ci., cui tantum de te licuit? V. kdo ti je smel kaj takega storiti?
f) s predik. dat. poleg dat. personae v atrakciji: licuit esse otioso Themistocli Ci., ut iis ingratis esse non liceat Ci., ut sibi per te liceat innocenti amicorum opibus vitam in egestate degere Ci., vos, … quibus licet iam esse fortunatissimis C., licet illis incolumibus discedere C., illis timidis et ignavis licet esse L.; redkeje z izpuščenim dat. personae: precatur deos, ut incolumi cedere atque abire ex hostium terra liceat L., atqui licet esse beatis H., licet eminus esse fortibus O.; v mešanem skladu tudi s predik. acc. poleg dat. personae: si civi Romano licet esse Gaditanum Ci., is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., quo mihi commisso non licet esse piam (po drugih piae)? O., procuratorem esse tibi non licuit Q.

2. licet ali licebit (z oslabelim pomenom s cj. pr. ali pf.) = najsi, naj le, čeprav, četudi, dasi, recimo (denimo, vzemimo), da: facto nunc laedat licet Pl., postilla iam, ut lubet, ludas licet Ter., fremant omnes licet, dicam quod sentio Ci., dicat se licet emisse Ci., licet hercules undique omnes inmineant (po drugih minae) terrores periculaque impendeant omnia, succurram atque subibo Ci., artificium obliviscatur et studium deponat licebit Ci., licet ingens ianitor antro … ex sanguīs terreat umbras V., sis pecore et multā dives tellure licebit H., vita brevis est, licet supra mille annos exeat Sen. ph., improbitas liceat adversario molesta sit, iudici invisa est Q.; s tamen: Sen. ph., Q., licet laudem Fortunam, tamen ut ne Salutem culpem Pl., licet saepius tibi huius generis litteras mittam … , sed tamen non parcam operae Ci. ep., detrahat auctori multum fortuna licebit: tu tamen ingenio clara ferere meo O., licet ergo non sint confirmati testamento, a me tamen, ut confirmati, observabuntur Plin. iun.; s certe: licet haec quivis arbitratu suo reprehendat, certe levior reprehensio est Ci.; licet okrepljen s quamvis = dasi, čeprav: quamvis licet insectemur istos Ci. najsi še tako … ; pesn. brez glag.: isque, licet caeli regione remotos, mente deos adiit O., huic licet ingratae Tityrus ipse canam Pr.; v pozni lat. z ind.: itaque, licet salutare non erit, Fotis illa temptetur Ap., licet ex libertate in servitutem venum ierat Macr., licet imperator rescripsit Dig. — Od tod

I. adj. pt. pr. licēns -entis, adv. licenter

1. prost, svoboden, nevezan, neomejen: unde licens Fabius sacra Lupercus habet Pr., hic tibi multa licet sermone licentia (po drugih latentia) tecto dicere O., licens imperium Val. Max., iocus Stat., inde ille licentior et divitior fluxit dithyrambus Ci., licentior vita Val. Max., licentiore epistula narrare constitui Plin., non ut licenter videatur errare Ci. (o govoru) da neurejeno bega (skače), quo res communis licentius gereretur S., turba licens Sen. tr., vager scribamque licenter H., id eum tam licenter et otiose facere L.

2. (v slabem pomenu) samohoten, samovoljen, svojevoljen, objesten, prostopašen, samopašen, neobrzdan, razbrzdan, razuzdan, razvraten, (pre)drzen: quam audaces et quam licentes sumus Gell., Graeci licenter multa Q., licentius … cum domina vivere Ci., Romanos … remoto metu laxius licentiusque futuros S., petitas vel paulo licentius voluptates Q., multaque … in theatro licentius efflagitata, quam solitum adversum imperatorem T. —

II. adj. pt. pf. licitus 3 dovoljen, dopuščen: licito tandem sermone fruuntur V., quicquid libet pro licito vindicans Vell., torus Petr., acies Stat., contractus, negotiatio Dig.; subst. n. pl. (kar je) dovoljeno: ipse per licita atque inlicita foedatus T. Adv. licitē: Dig. = adv. abl. licitō: Cod. Th. z dovoljenjem, ob dovoljenju, z vso pravico, po (vsej) pravici.

Opomba: Star. licessit = licuerit: Pl. Imp. liceto: Lex ap. Paul. (Dig.).

lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
au lieu de namesto
au lieu que namesto da, medtem ko
en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
lieu commun banalnost, trivialnost
lieu de naissance rojstni kraj
lieu de travail delovno mesto
lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
lieu du domicile kraj stalnega bivališča
lieu de pélerinage božja pot
lieu de la scène prizorišče
lieu de rassemblement zbirališče
lieu du supplice morišče
lieu touristique turističen kraj
lieu de départ odhodni kraj
lieu de destination namenilni kraj
en lieu de sûreté na varnem
lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
en tous lieux vsepovsod
en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
sur les lieux na mestu
se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
avoir lieu vršiti se, goditi se
avoir lieu de imeti povod za
n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
s'il y a lieu če bo treba
il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
donner lieu dati povod, povzročiti
donner lieu de upravičevati, dovoljevati
ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
tenir lieu de nadomestiti

Lilaea -ae, f (Λίλαια) Lilája, mesto na severnem pobočju Parnasa ob izviru reke Kefiz: fons Castalius, amnis Cephisus praefluens Delphos, ortus in Lilaea urbe Plin., Elatea et in ripa Cephisi, ut diximus, Lilaea Delphosque versae Cnemis et Hyampolis Plin., Coryciumque nemus propellentemque Lilaean Cephisi glaciale caput Stat.

limatura f

1. piljenje (tudi pren.)

2. ostružki:
vivere di limatura pren. živeti ob niču

līmen -inis, n (ali iz *lei-men, sor. z līquis, ob-līquus, līmes, līmus 3, tedaj = „prečnik“, „prečnica“ ali iz *ln̥g-smen = „skok“, „stopalnica“ (indoev. kor. *legu̯h-); prim. skr. lánghati (po)skoči, skoči (skače) čez, lat. lĕvis; prim.: transversa omnia antiqui lima dicebant, a quo et limina ostiorum et limites et limus, cingulum, quo servi publici cingebantur, obliqua purpura Isid.)

1. prag.: Nov. ap. Non., Varr., limen cubiculi, limina aedium Ci., limen templi C., curiae Plin., Arabicum Pr. iz arabskega marmorja, custos ad limina V. vratar, intra limen Sen. ph. med štirimi stenami (sc. svojega doma) (naspr. foris), intrare limen Ci. idr. ali intra limen subire Pl. ali limina subire Iuv., amat ianua limen H., in limine domus suae consistere Cu., multis annis non transisse domus suae limen Sen. tr.; pesn.: non alio limine dignus Pr. = nobene druge ljubice; preg.: a limine s praga = (tako rekoč) mimogrede, gredoč, spotoma: prospicienda tantum et a limine salutanda Sen. ph.

2. sinekdoha hiša, dom, domovanje, stan(ovanje), bivališče: domos et dulcia limina mutant V., tua limina adirem V., l. sceleratum V. domovje (bivališče) brezbožnikov (v podzemlju), penetrare aulas et limina regum V. palače, limine pelli V., limine contineri L., famuli ad limina Sil.

3. meton. prag =
a) vrata, vhod: mihi parta quies omnisque in limine portus V. ob vhodu v pristanišče miru, Casilina limina Sil.
b) izhod, izhodišče (o pregradah na dirkališču): corripiunt spatia … limenque relinquunt V.
c) mejnik, meja: l. Ausoniae V., Apuliae H., maris interni Plin. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina.

4. metaf. prag =
a) začetek: leti iam limine in ipso Lucr., a mortis limine restituam Cat., in primo limine vitae Sen. tr., primo in limine vitae Lucan., in ipso limine victoriae stamus Cu., non in limine operum laborumque nostrorum, sed in exitu stamus Cu., a limine ipso mortis revocatus Plin., video quosdam in ipso statim limine obstaturos mihi Q., in limine belli T.
b) konec: lucis finitae Ap.

Limyra -ae, f (ἡ Λιμύρα): Vell., Mel., Plin. ali Limyra -ōrum, n (τὰ Λίμυρα) ali Limyrē -ēs, f: O. Límira ali Límire (f. pl.), mesto v južni Likiji ob reki Λίμυρος; Plin. reko imenuje enako kot mesto.

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

Linus (ali Linos) -ī, m (Λίνος; fen. ailanu = gr. αἴλινον = lat. aelinon [prim. et Linon in silvis idem pater „aelinon!“ altis dicitur invita concinuisse lyra O. (Amor. 3, 9, 23)] = „gorje nam“, tožba v Adonijevem (Adonisovem) bogočastju, od tod λίνος = žalostinka, Λίνος [= Ἄδωνις] oseba v grški mitologiji, povzeta po feničanskem Tamu [Thamus]) Línos. Po starejši bajki sin Apolona in muze Uranije, ki se je s svojim očetom spustil v tekmovalni boj, v katerem je bil ubit: Hyg., Mart. Po argivski bajki je sin Apolona in Psamate (Ψαμάϑη), hčere argivskega kralja Krotopa. Mati je v strahu pred svojim očetom Lina izročila ovčjemu pastirju, ki ga je skrivaj vzgojil med ovčjo čredo. Ko je odrastel, so ga raztrgali psi (pasji dnevi!), zaradi česar je poslal Apolon nad argivsko pokrajino pošast Pojno (Ποινή kazen, kuga), ki je materam ugrabljala otroke. V spomin na to so v Argih častili Lina (pooseb. pomlad) okoli pasjih dni s sprevodom in z žalostinko ter ob tej priložnosti pobijali pse (Sirius!): Stat. Po tebanski bajki je Linos sin Apolona in muze Terpsihore, izvrsten pevec in glasbenik, učitelj Orfeja in Herkula; slednji ga je ubil s kitaro, ker se je Linos rogal njegovemu slabemu igranju: V., O., Pr., Mart. — Apel. Línos = učitelj, ki ga trpinči njegov učenec: fiam, ut ego opinor, Hercules, tu autem Linus Pl.

Liquentia -ae, m Likvéncija (zdaj Livenza), reka v Veneciji, ki je ob svojem izlivu v Tržaški zaliv tvorila pristanišče: Plin., Serv., Cod. Th.

Līris -is, acc. -im (-em), abl. -ī, m (Λεῖρις) Líris, reka v Laciju ob meji s Kampanijo (zdaj Garigliano): Ci., H., L. idr.