Franja

descaminar v zmoto zavajati; zvoditi

descaminarse zaiti, zabloditi

descarriar (pres: -ío) v zmoto zavajati; zvoditi

descarriarse zabloditi, zaiti

desconcertado v neredu, razuzdan; v zadregi, zbegan, osupel

desconcertar [-ie-] v nered spraviti, zmesti, zbegali, osupiti; spahniti (ud)

desconcertarse zmesti (zbegati) se; needin postati
desconcertarse el estómago pokvarili si želodec

descosido v neredu; blebetav; neumen

descosido m razparan šiv; čvekač
reír como un descosido na vse grlo se smejati
gastar como un descosido čezmerno zapravljati
peor es lo roto que lo descosido rajši upogniti se kot zlomiti (se)

desdecir* (glej decir) ugovarjati, biti v nasprotju (de z); ne biti prav

desdecir de a/c ne ustrezati; ne se strinjati z; ne se spodobiti za
desdecirse de su promesa ne držati obljube

desesperár v obup spravljati, jeziti; obupati (de nad)

desesperárse obupati

désespérer [dezɛspere] verbe intransitif obupati (de nad), opustiti upanje; verbe transitif spraviti v obup, vzeti pogum; užalostiti, prizadeti

se désespérer (de nad)
ce mauvais temps désespère les touristes to slabo vreme spravlja turiste v obup
désespérer de quelqu'un, de la guérison, de réussir obupati nad kom, nad ozdravitvijo, da bi uspeli
ne vous désespérez pas! ne obupavajte!

desètāk -áka m
1. desetak (dinar)
2. samec domače živali, star deset let: konj desetak
3. kdor ali kar je v zvezi z deset (vlak, ki pripelje ob desetih, vojak desete brigade ipd.)

desètār -ára m
1. desetar; najnižji čin v vojski: četni desetar vježba vojnike
2. vodja skupine desetih delavcev
3. desetnik: desetar 47. puka

desètina ž, desetìna ž
1. desetina, deseti del: to nije ni desetina onoga što je bilo pre rata
2. desetina, vojaška enota: ti si desetar prve -e
3. desetina, podložniška dajatev v fevdalizmu: kraljevska, gospoštijska, crkvena, gradska desetina
4. desetletje: sada smo u osmoj -i 20. vijeka, veka
5. deset in deset: u drugim se zemljama po desetine književnika muče da bi mogli pisati čistim narodnim jezikom
6. desetina, ruska ploščinska mera: imao je sto desetina zemlje

desfalco moški spol odtegljaj, odbitek, izguba, škoda; poneverba; primanjkljaj v blagajni

déshonorer [dezɔnɔre] verbe transitif onečastiti; osramotiti, spraviti v sramoto; zapeljati, oskruniti (žensko); prisekati, obglaviti (drevo); skaziti (stavbo)

se déshonorer izgubiti čast
déshonorer sa famille spraviti svojo družino v sramoto
il se croirait déshonoré de travailler de ses mains imel bi za sramoto, če bi moral delati s svojimi rokami

dēsīderō -āre -āvī -ātum (prim. cōnsīderō)

1. koga, česa želeti, požele(va)ti, po kom, po čem hrepeneti, zahtevati; abs.: misere amans desiderat Pl., quanto diutius abest, magis cupio tanto et magis desidero Ter., desiderando pendēre animis Ci.; z obj. v acc.: Pl., Ter., desiderarunt te … oculi mei Ci., agri tam mansuetum civem desiderant Ci., centum aratores unus ager desiderat Ci., cum tot signis natura declaret, quid … desideret Ci., res publica vim et severitatem desiderabat C., ut nemo … centurionis imperium desideraret C., desiderantem (id), quod satis est H., quid desideremus Q., desideravere aliquid oculi tui T.; v pass.: a cuncta Italia desideratus Ci.; s praep. (poleg obj. v acc.): ab Chrysippo nihil magnum nec magnificum desideravi Ci., nec minus ab milite modestiam et continentiam quam virtutem … desiderare C., hoc a me praecipue … opus desiderasse Q., in quo (Catone) … summam eloquentiam non desiderem Ci., magis tamen desideratur in clausulis Q.; obj. z inf.: Plin., haec scire desidero Ci.; z ACI: me gratiam abs te inire verbis nil desidero Pl., quo ullam rem ad se importari desiderent C.

2. occ.
a) pogrešiti (pogrešati): ex me audies, quid in oratione tua desiderem Ci., neque quidquam ex fano, praeter unum signum, desideratum est Ci., oppido potitur perpaucis ex hostium numero desideratis, quin cuncti caperenter C. pri čemer je prav malo manjkalo, da niso bili vsi ujeti, Sextilem totum desideror H. se pustim čakati, neminem nisi in acie consumptum civem patria desideravit Vell.
b) pogrešiti (pogrešati), izgubiti (v bitki): sic accidit, uti … neque hoc neque superiore anno ulla omnino navis … desideraretur C., in eo proelio non amplius ducentos milites desideravit C., quarta (legio) victrix desiderat neminem Ci., plurīs esse a Syracusanis istius adventu deos quam victoriā Marcelli homines desideratos Ci. da je njegov prihod Sirakužane stal več božjih kipov kakor Marcelova zmaga ljudi.
c) izgubo česa mirno prenašati: fortiter d. suos (izgubo svojcev) Sen. ph.
č) kako vprašanje sprožiti, kaj v pretres vzeti (jemati), pretresati: antequam desideraretur Vitr., quibus provisis sequitur, ut examina desideremus Col. — Od tod

1. adj. pt. pr. dēsīderāns -antis zaželen, nepozaben, drag, le v superl.: Cypr., Aug.; laskavo: domine dulcissime, desiderantissime Fr. — Adv. dēsīderanter željno, hrepeneče: Cass.; v komp.: quanto desiderantius desideras Fr.

2. adj. pt. pf. dēsīderātus 3 zaželen, drag; v superl.: Plin., Aug.

dēsĭdia¹ -ae, f (dēses, dēsidēre) leno posedanje, nedelavnost, lenoba: Pl., O., Pr., Suet., quod ab industria plebem ad desidiam avocari putabant Ci., nihil autem magis cavendum est senectuti, quam ne languori se desidiaeque dedat Ci., fuga laboris desidiam coarguit Ci., desidiae minuendae causā C., socordiā atque desidiā bonum otium conterere S., vitanda est improba Siren desidia H., equitem marcescere desidiā L.; v pl. = lenarjenje: Lucr., Gell., vobis … desidiae cordi V.; pren. (o njivi) počivanje, ležanje v pušči: longa d. Col.

dēsidiōsus 3, adv. -ē (dēsĭdia1) len, nedelaven, nemaren: Varr., Col., Sen. rh., Plin. iun., qui nolet fieri desidiosus (lenuh), amet! O., desidiose agere aetatem Lucr.; occ. v lenobo zavajajoč: ars Corn., delectatio Ci., inlecebrae cupiditatum Ci., desidiosissimum otium Ci., Cupido, desidiose puer O.; d. occupatio Sen. rh.

deskriptívac -vca m deskriptivec, kdor se poslužuje opisa v prikazovanju

deslomado prelomljen v ledjih; zgaran, zbit od dela

desmelenado skuštran; zmešan, v neredu

desolate¹ [désəleit] prehodni glagol
(o)pustošiti, izropati; v obup spraviti, užalostiti