Franja

au fur et à mesure [ofüreamzür] istočasno in sorazmerno ali zaporedno; v isti meri, ustrezno; sproti

regarde ces photos et passe-les-moi au fur et à mesure poglej te fotografije in mi jih sproti podajaj!
au fur et à mesure qu'il avance dans son travail, il voit de nouvelles difficultés bolj ko napreduje pri svojem delu, večvidi novih težav

augurare

A) v. tr. (pres. auguro) voščiti, zaželeti:
augurare il buon giorno voščiti dober dan
augurare la buona riuscita degli esami zaželeti uspeh pri izpitih
augurarsi upati, nadejati se, želeti si:
mi auguro di riuscire upam, da mi bo uspelo

B) v. intr. napovedati, napovedovati usodo (kot avguri); napovedovati, prerokovati

Augusta, Augustālis idr. izpeljanke gl. Augustus pri augustus.

aula³ -ae, f (gr. αὐλή)

1. dvor, dvorišče: venaticus, ex quo tempore cervinam pellem (najbrž nagačenega jelena) latravit in aula, militat in silvis catulus H.; tudi = osek ali borjač (za živino, ki so jo imeli na dvorišču): Pr.; pren. zamrežen obor: Petr., omrežje: Serv. (pri katerem pa je najbrž nam. aulas treba brati caulas).

2. pesn. = atrium: aulāī (st.lat. gen. sg.) medio V. sredi atrija, lectus genialis in aula est H. = oženjen je.

3. occ. vladarski (cesarski, kraljevski, gosposki) dvor, palača, grad: Pr., Sen. ph., Sen. tr., Lucan., laeta Priami aula H., caret invidendā sobrius aulā H., puer ex aula H. paž, aulā ludere V. v palači, aula regia Vitr., Amm., Augusta Mart. cesarski dvor; pesn. pren. o bivališčih bogov: illa se iactet in aula Aeolus V., immanis... ianitor aulae, Cerberus H. vratar (Plutonove) palače; o bivališču čebel =
a) ulj: melior vacua sine regnet in aula V.
b) ležnica, v pl. tudi „lončki“: aulasque et cerea regna refingunt V.; o kačjem bivališču: funesta aula Sil. morišče.

4. met.
a) dvor = dvorniki, dvorjani, dvorništvo, dvorjanstvo: divisa et discors aula erat T., pronā in eum aulā T., aulā et novo rege potiri (v svoji oblasti imeti) T., inter ludibria aulae esse Suet., aula regia Aur.
b) bivanje na dvoru, dvorsko življenje: tristis curis et sollicitudinibus aula Val. Max., haudquaquam aulae et adsentantium accommodatus ingenio (nikakor ne pripraven za...) Cu.
c) dvorska služba: qui summam aulam tenebant Amm. najimenitnejši dostojanstveniki.
č) vladarska oblast: auctoritate aulae constitutā Ci. ep.

aulaeum -ī, n (izpos. ἡ αὐλαία)

1. čudovito, večinoma vezeno ali pestro pretkano pregrinjalo, preproga (poseb. za pregrinjanje blazinjakov), zastor: Pr., Attalica aulaea Varr. ap. Non., Val. Max., aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., cenae sine aulaeis et ostro (ἓν διὰ δυοῖν) H. brez preprog, aulaea purpura auroque fulgentia Cu., aulaea lectis obducere Cu., exsertare aurem subinde per aulaeum Amm.; pren.: omnia aulaea reducere Aug.

2. occ.
a) nekakšen baldahin ali nebo; Rimljani so v svojih dvoranah razpenjali dragocene preproge pod stropove, ki niso bili „lacunāria“, in to deloma zaradi razkošja, deloma zaradi čistoče (da s stropa ni padal prah): suspensa gravīs aulaea ruinas in patinam fecere H.
b) gledališki zastor, gledališka zavesa, ki je bila pri starodavnih nepokritih gledališčih pritrjena spodaj ter (pred igro) potegnjena kvišku; torej se je ob začetku iger ali dejanj spuščala: aulaeum premitur H. ali mittitur Ph. (zdaj pravimo: zastor se dvigne), ob koncu iger pa se je dvigala: aulaeum tollitur Ci., O. (zdaj pravimo: zastor pade); aulaea manere H. = čakati na konec igre. Pozneje pa, kakor zdaj: aulaum dimovere ali subducere Ap. zastor dvigniti, potegniti kvišku, aulaeum deponitur Amm. zastor pade (ob koncu predstave), aulaea miranda monstrantia Amm. kvišku potegnjene zavese, ki kažejo...; na takih zavesah so bile navadno vtkane božanske ali človeške, zlasti junaške podobe, ki so na videz dvigale zaveso, od tod: utque purpurea intexti tollant aulaea Britanni V.; pesn. sarkastično o preohlapnem vrhnjem oblačilu: pictae Sarrana... aulaea togae Iuv.

Aulōn -ōnis, m (iz gr. αὐλών podolje) Avlon,

1. znamenita vinorodna pokrajina pri Tarentu: amicus (= amatus, carus) Aulon fertili Baccho H., Aulonis arces V. obrobni avlonski griči, felix vitibus Aulon Mart.

2. elidsko mesto: Plin.

3. Aulon Cilicius kilikijski Avlon, morska ožina med otokom Ciprom in Kilikijo: Plin.

aun, aún še, še vedno, tudi, celó

aun así kljub temu, pri vsem tem
aun cuando tudi če, čeprav
aun no še ne
ni aun niti
ni aún la mitad niti polovica
¿no ha venido aún? še ni prišel?

auprès [oprɛ] préposition zraven, poleg

tout auprès čisto v bližini
auprès de pri, ob, poleg, zraven
il y a une boulangerie auprès de l'église pekarna je poleg cerkve
l'ambassadeur de France auprès de la République italienne francoski veleposlanik pri italijanski republiki
votre mal n'est rien auprès du mien vaša bolezen ni nič v primeri z mojo
je passe pour un sot auprès de lui v njegovih očeh, po njegovem mnenju, zanj sem jaz bedak

aurāta -ae, f (aurāre) riba (po)morska papiga, zlata postrv: Cels., Col., Plin., Mart., Hier.; tudi orata pri Fest.

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

aurīga, star. in vulg. ōrīga, -ae, m (aureae ali ōreae vajeti, agere; prim. ōs, ōris)

1. ki drži vajeti = voznik: Varr. (z acc. pl. origas), aurigae... ita currus collocant, ut... C., non auriga piger H., Phaëthon currus auriga paterni O.; poseb. voznik v cirkuških igrah, dirkač: Suet., ut auriga indoctus e curru trahitur, operitur, laniatur, eliditur Ci. fr., instat equis auriga suos vincentibus H.; pesn. pri subst. fem. = voznica: nec currūs usquam videt aurigamque sororem V.; pren.: velut auriga rectrixque membrorum anima Col. vodnica in vladarica.

2. pren.
a) krmar: aurigam video vela dedisse rati O.
b) ozvezdje Voznik: Col., Hyg., Vitr., Auriga sub laeva Geminorum abductus parte feretur Ci. poet.

auris -is, f (nam. *ausis; prim. gr. οὖς dor. ὦς, lat. auscultō, sor. tudi audiō)

1. uho: auribus si parum audies Ca., aures, cum sonum percipere debeant, in altis corporum partibus collocatae sunt Ci., aures superbae L., aures aselli O. ali asininae Hyg., auris ima Plin. uhvica, nunc primum aures tuae hoc crimen accipiunt? Ci., auribus accipere aliquid Pl., Ter., Ci., N. (za)slišati kaj, accipere aliquid benignis auribus Pl. ali secundis auribus L. ali propitiis auribus Sen. rh. ali aequis (parum aequis) auribus T., Plin. iun. rad kaj slišati (poslušati), pronis auribus accipi T. radovoljno uslišan biti, naspr. accipere aliquid sinistris auribus L. ali adversis auribus L., Ps.-Q. nerad kaj slišati (poslušati), aequis auribus audire Cu., non secundis auribus audiri L., auribus avidissimis excipere laudes alicuius Plin. iun. željno poslušati hvale, ki se dajejo komu, arrigere aures Ter., aures erigere Ci., adhibere aures aliquo Pl. ali ad aliquid Lucr. ušesa naravnati na kaj, studium atque aures adhibere Ci. nuditi... dovzetno uho, admovere aurem Ci. uho nastaviti, zvesto poslušati, mentes suas, non solum aures ad vocem alicuius admovere Ci., servire auribus alicuius C. ali dare aliquid auribus alicuius Trebonius in Ci. ep. govoriti po volji komu, dicere alicui aliquid in aurem Ci. ap. Macr., H. na uho = potihoma, in aurem utamvis otiose dormire Ter. ali in dexteram aurem dormire Plin. iun. na obeh ušesih (na desnem ušesu) spati = brezbrižno spati, frustra surdas aures fatigare Cu. gluhim ušesom pripovedovati = „bob ob steno metati“, ferunt aures hominum illa, quae iucunda et grata, laudari Ci. ušesa so dovzetna za hvalo tega, kar je ljubeznivo in prijetno, implere aures alicuius L., Cu. ogluševati koga (toda gl. pod 2. a), muliebris vox mihi ad aures venit Pl. glas... mi je prišel na uho, pervenit aliquid ad aures alicuius N., O. komu pride kaj na uho, kdo kaj izve, praebere aures alicui rei L., O. = aurem praestare alicui Mart. = aures dare alicui Enn. ap. Non., Ci. ep., Sen. tr., Val. Fl. ali aures dedere alicui Ci. prisluhniti komu ali čemu, aures respuunt aliquid Ci. ušesa nočejo česa slišati, auribus respuere aliquem Ci. = surdas reddere aures alicui Ter. ogluševati koga, strepunt aures clamoribus L. v ušesih doni vikanje, aurem (alicuius) vellere V., H. ali pervellere Val. Max., Sen. ph. za uho potegniti koga (da bi ga česa spomnil).

2. met.
a) večinoma v pl. ušesa = (po)sluh, po sluhu umerjena sodba, okus: aures elegantes Ci., tritae aures (vajeno uho) hominum nostrorum Ci., Atticorum aures teretes et religiosae Ci., aures tam inhumanae tamque agrestes Ci., vulgi aures praeparare Cu. sodbo, ingenium... temporis eius auribus accommodatum T. okusu, durae auris homines, arbitrio consilioque auris uti Gell., aures alicuius implere Ci., T. povsem zadovoljiti okus koga, in Maeci descendere iudicis auris H., (o pesmih) priti pred uho ocenjevalca Mecija = podvreči se njegovi sodbi.
b) poslušalec: cum tibi sol tepidus plures admoverit aures H.

3. pren. odgrinjača pri plugu: binae aures, duplici aptantur dentalia dorso V.

ausbeißen^*: sich einen Zahn ausbeißen zlomiti si zob; figurativ sich an etwas die Zähne ausbeißen polomiti si zobe na/pri (vertreiben) jemanden pregnati, prepoditi

ausgebombt zbombardiran; ausgebombt sein izgubiti vse pri bombardiranju

ausgehen

1. (hinausgehen) iti ven, Briefe, Post, Waren: biti odposlan

2. (weniger werden) Kräfte, Feuer: pojemati, Vorräte, Geld: pohajati, poiti, zmanjkati, zmanjkovati (zmanjkuje mi česa), Haar: izpadati, Farbe: razbarvati se

3. (enden) končati se, mit einem Ergebnis: iziti se, Zeit, ein Jahr ...: izteči se, iztekati se; ausgehen auf končati se z

4. auf etwas ausgehen Beute, Vorteil, Raub: gnati se za čim, prizadevati si za

5. ausgehen von začeti, začenjati pri/z, izhajati od

6. ausgehen lassen einen Befehl, ein Verbot: izdati frei ausgehen ostati nekaznovan; leer ausgehen ostati praznih rok

ausheulen: sich ausheulen izjokati se (bei pri)

auspex -spicis, m, redkeje (pesn.) f (avis in specere)

1. ptičegled(ec), ki vedežuje iz ptičjega leta, oglašanja in zobanja (starejše ime za avgura): providus H., latores et auspices legis curiatae Ci. ep. o Cezarju, ki je kot konz. predlagal ta zakon, in o Pompeju, ki je kot avgur k temu priredil avspicije; o ptičih, ki dajejo znamenja: hi (galli gallinacei) victoriarum omnium auspices Plin. naznanjevalci.

2. pren.
a) voditelj, varuh, zavetnik, zaščitnik: nil desperandum Teucro duce et auspice Teucro H., te auspice O., auspice Phoebo Stat., divis (dis) auspicibus V., auspicibus deis O., auspices operum coeptorum V. pospeševalci, auspice Musā H. = adiuvante Musā.
b) zakonski posrednik (o osebi, ki je posredovala pri sklepanju zakona, prejemanju dote, prirejanju svatovščine idr.: Ci. idr., velut auspicibus nobilissimis populis deductas esse L., illam audisse auspicum verba T.
c) (o rečeh) ugodno znamenje dajajoč, ugoden: auspice dextrā Sen. tr.

auspicium -iī, n (auspex)

1. ptičegledje, ptičegledstvo, avspicij: in auspicio esse Ci. ali auspicio adesse L. kot avgur sodelovati pri..., adhibere aliquem in auspicium Ci., auspicio uti Ci., praeesse auspiciis Ci., auspicia concipere L. ukazati, naj se prirede avspiciji, auspicia observare L., auspiciis urbem condere Ci., L. na podlagi avspicijev, auspiciorum iura neglegere Ci., auspicia dissolvere Ci., auspicia dirimere Plin.

2. occ. pravica do prirejanja (opravljanja) avspicijev, ptičegledska pravica. Višji oblastniki (magistratus maiores): konzuli, pretorji in cenzorji so imeli neomejeno pravico opravljati avspicije, nižjim oblastnikom (magistratus minores) pa je bila ta pravica omejena: omnes magistratus auspicium iudiciumque habento Lex ap. Ci., propraetores auspicia non habent Ci., habere auspicium domi militiaeque L., quod nemo plebeius auspicia haberet L.; od tod auspicia deponere Ci. odložiti avspicije = odpovedati se pravici do avspicijev = odpovedati se oblasti.

3. pren.
a) nadpoveljstvo, nadpoveljništvo, vrhovno vodstvo (poveljstvo) (ker je imel le vrhovni poveljnik pravico do avspicijev o vojni): Pl., Vell., Plin., Suet., consulis imperio auspicioque Tabula ap. L., cuius ductu auspicioque vicissent L., recepta signa ductu Germanici, auspiciis Tiberii T., auspicium et imperium interim alii trade Cu., tuis auspiciis militamus Cu., pren.: te maioribus ire per altum auspiciis manifesta fides V. pod višjim vodstvom = pod Jupitrovim varstvom.
b) moč, pravica, pravo, oblast, volja, povelje: Vell., populum paribus regamus auspiciis V., meis ducere vitam auspiciis V. po svoji volji, tuisque auspiciis totum confecta duella per orbem H., illius auspiciis obsessae moenia pacem victa petent Mutinae O., fatorum auspiciis in eas sedes delati fuerant Iust.
c) začetek, uvod, nakana (ker so Rimljani pomembna državna dejanja začenjali z avspiciji): cuius ob auspicium infaustum lumina tot cecidere ducum V., auspicium castrorum Stat., auspicia belli a parricidio incipere ali auspicia regni a parricidio coepisse Iust. vojno (vladavino) začeti z...

4. met.
a) (pred)znamenje, rok: illa auspicia non egent interpretatione Ci., contra auspicia fieri Ci., auspicium utile, favens O., bonum Cat., melius Pl., Sil., optimum Ci., felix Iust., infelix Stat., auspicia secunda H., dubia L., auspicium vanum Pr., addicentibus auspiciis T., auspicium victoriae Cu., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., auspicium facere L. (o ptičih), aves auspicium ratum fecere Ci. so dali veljavno znamenje, Galli... in auspicia pugnae hostias caedunt Iust.; od tod pesn. pren.: si... libido fecerit auspicium H. = nažene k novi odločitvi.
b) srečno podjetje, pridobljena zmaga: omnia auspicia regis Alexandri Iust.

ausreden

1. do konca povedati; [laß] lass mich ausreden ne prekinjaj me, pusti me povedati

2. jemandem etwas odvračati (koga) od, prepričevati, naj ne ...

3. sich ausreden izgovarjati se (auf na)

4. sich ausreden (das Herz ausschütten) olajšati si srce (bei pri)

Aussendung, die, emisija, oddajanje; (Versendung) odpošiljanje; (Rundschreiben) razglas; unter Aussendung von Strahlen pri čemer oddaja žarke ...