Franja

vjetròlom m (ijek.), vetròlom m (ek.)
1. od vetra polomljeno drevje
2. vetrolom, vetrobran

Vlȁhinja ž ženska oblika od Vlah

v. o. (= von oben) od zg. (od zgoraj)

vōcālis -e (vōx)

1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.

2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera … signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.

3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. — Adv. vōcāliter

1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.

2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert.

vōci-ficō -āre (vōx in facere) glas od sebe dati (dajati), (o)glasiti (oglašati) se: itaque insectantes ab se eiciunt fucos, quod hi neque adiuvant et mel consumunt, quos vocificantes plures persecuntur etiam paucae Varr.; z acc. = razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati): orationes contionesque vocificant Gell.

vodeníčen -čna -o koji boluje od vodene bolesti: vodeničen bolnik

volis [vɔli] masculin od vetra odlomljen vrh drevesa

vôljno prisl.
1. z voljo, zlepa: ako ne ide voljno, neka ide nasilu
2. z voljo, od srca, iz srca: niti je on više pričao onako voljno, niti smo ga mi pazljivo slušali
3. hote, namenoma, zavestno: pesimistički gledaju na život, pa ga se često i voljno oslobađaju
4. voj. prosto (komanda, ko vojaki lahko zapuste vrsto in se razkrope); na mestu voljno (komanda, ko vojaki sproščeno stoje v vrsti)

vollspritzen, voll spritzen zamazati, oškropiti od vrha do tal

volnén -a -o (un) vunen, od vune: -e noganice
vunene čarape; -a obleka, odeja

voluntārius 3 (voluntās)

I. prostovoljen, samoodseben, samohoten, radovoljen

1. act.
a) = prostovoljen, delujoč sam od sebe, neprisiljen, neprimoran kaj storiti, volontêrski: procurator Ci., senator Ci. ki je sam postal senator, nemo erat voluntarius laudator praeturae tuae Ci., eos … voluntarios optimis civibus periculum moliri Ci., civitates voluntarias recipit Iust. po njihovi lastni volji, voluntaria auxilia sociorum Ci. ep., quisque cum armis voluntarius adest L., miles voluntarius L. prostovoljec; kolekt.: voluntarius miles T., pogosteje pl. voluntarii milites L. ali milites voluntarii C. prostovoljci, radovoljci = subst. voluntariī -ōrum, m: C., L., exercitus voluntarius L. vojska prostovoljcev; adv. voluntāriē prostovoljno: Hyg., Vulg., Eccl., si enim deus voluntarie et non ex necessitate bonus est Hier.
b) = samorasel, starejše samorašč (naspr. satīvus): serpyllum Plin.

2. pass. = prostovoljen = prostovoljno (samoodsebno) storjen, ki se zgodi sam od sebe, do katerega pride samo od sebe: oratio Ci., mors Ci. ep. samomor, discessus Ci. ep., exsilium Sen. ph., deditio, servitus, accusationes T., voluntario exitu cadere T., quod totum voluntarium est Ci. kar je v celoti odvisno od naše volje, voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max., voluntaria lex Petr., iurisdictio Dig. —

II. zaznamujoč (izražajoč) voljo, zaznamujoč (izražajoč) hotenje: verba Prisc. (npr. volo, cupio, studeo).

volūtō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. k volvere)

1. valjati, valiti, kotaliti, kotati, viti, zvijati, vrteti, sukati, obračati: amphoras per terram Col., pilas Plin. kotaliti, zvijati, pelagus Lucan. naprej valiti; pren.: saeva feroci volutat corde somnia Sen. tr. ima grozne sanje, cum inter spem metumque animum volutaret Iul. Val. je omahoval med upom in strahom; refl. in med. valjati (valiti) se, kalužati se: in quo (sc. pulvere) se mula volutaverit Plin., iumentum … se inveneris volutare Veg., dum aper se volutat Ph., quid facimus in Verre (Verres = Merjasec), quem in luto volutatum totius corporis vestigiis invenimus? Ci., volutari in pulvere, in luto Varr., sus gaudet caenoso lacu volutari Col., in levi … glacie … volutabantur L. so drčali (drseli) sem in tja, ne fluxā habenā volutetur in iactu glans L. da se ne premetava (vrti) semintja, volutari super iacentia poma Plin., toto corpore super aureorum acervos volutatus est Suet., volutatur fretum Cu. se vali naprej, volutatus aër Sen. ph. strujajoči zrak, frater volutatus est ad pedes inimicissimi Ci. je pokleknil (padel na kolena, se je vrgel) pred … sovražnika, cum tibi pueri ad pedes volutarentur Corn., animi volutantur Ci.; pt. pr. v refl. pomenu: genibus volutans haerebat V. valjajoč se pred koleni, na kolenih pred … , per cava saxa volutans O., in sacco et cinere volutantes Tert.; volutari v obscenem pomenu: Petr., Tert., volutari in domesticis germanitatis stupris Ci., volutari cum sororibus Ci., cum serpente Iust.; pt. pr. z med. pomenom: volutantes adulteri Sen. rh., volutans cum piscatore Plin.; pren. volutari valjati se v čem = ukvarjati se s čim, biti v čem, početi kaj: cum omnes in omni genere et scelerum et flagitiorum volutentur Ci. ep., in omni dedecore volutari Corn., inter mala volutor plurima Sen. ph., gravia, in quibus volutabatur Sen. ph.

2. metaf.
a) (glas ali glasove) „valiti“ = (glas, glasove, zvok) širiti, razširjati, dajati od sebe (glas, glasove, zvok): fit strepitus tectis vocemque per ampla volutant atria V. in njih glas se širi (se razlega) po … dvorani, consonat omne nemus vocemque inclusa volutant litora V. in oglašajo se … bregovi, flamina … caeca volutant murmura V. se oglašajo z zamolklim vršenjem, zamolklo vršijo, confusa verba volutare O. spravljati v obtok.
b) premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati: hanc rem in pectore Pl., hoc volutare in animo L., volutare aliquid animo Ci., T., multa secum (sam pri sebi) animo L., haec ipse suo tristi cum corde volutat ali secumque ita corde volutat V., volutare condiciones cum amicis L., secum matris violentiam T., quid intra animum (v glob(oč)ini svojega srca) volutaverim T., sensiferos motus quaedam vis menti' volutat Lucr.; z odvisnim vprašanjem: id … tacitus … mecum ipse voluto, si valeam meminisse V., volutare secum quonam modo Germanici liberos perverteret T.; z de: cum de consulibus in annum creandis solus mecum volutarem Aus.
c) act. zaposlovati: mentio regis tacitis cogitationibus volutavit animum L.; med. volutari ukvarjati se s čim, baviti se s čim, pečati se s čim, biti zaposlen s čim: qui in veteribus erit scriptis studiose et multum volutatus Ci.

vomō -ere -uī -itum (iz *u̯emō; indoev. kor. *u̯em- bljuvati, bruhati; prim. skr. vámati, vámiti bljuva, bruha, vamathuḥ = lat. vomitus = gr. ἐμέω [iz *Ƒεμέω] bljujem, ἔμετος [iz *Ƒέμετος] bljuvanje, ἔμεσις [iz *Ƒέμεσις] bljuvanje, lit. vémti, vemiù bljuvati, bruhati, vėmalaī izbljuvek)

1. intr. bljuvati, bruhati, izmetavati: cum … vomere post cenam te velle dixisses Ci., qui in mensam vomant Ci., in populi Romani conspectu vomere Ci., is vomens frustis esculentis … totum tribunal implevit Ci., qui mane vomiturus est Cels., vomunt, ut edant, edunt, ut vomant Sen. ph.; brezos.: Aug. idr., ab hora tertia bibebatur, ludebatur, vomebatur Ci.; metaf.: quā (sc. Padus) largius vomit Plin. se izliva.

2. trans. (iz)bljuvati, izbljuniti, (iz)bruhati, izbruhavati, bruhaje spraviti (spravljati) kaj iz sebe: cibum, bilem Cels., crassum vomit ore cruorem V., sanguinem Cels., Plin., purpuream vomit animam V. z rdečo krvjo izbljuje življenje (izdahne dušo), paene intestina sua Petr.; z notranjim obj.: pulmoneum vomitum vomere Pl. (gl. vomitus); subst. pt. pf. vomita -ōrum, n izbljuvki, izbruhki, izmečki, izmeti: egestio vomitorum Cael.; metaf. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, izbruhavati, izmeta(va)ti, od sebe dati (dajati): Cl. idr., argentum Pl., ore vomens ignīs V. puhajoč, geminas cui tempora flammas … vomunt V. ki mu senca odžarjajo dvojen plamen, ki mu na sencih žari dvojen plamen (od čelade in od ščita), stuppa vomens fumum V. kadeče se, pinguem nebulam (čad, dim) vomuere lucernae Pers., quaeque (= Charybdis) vomit totidem fluctus totidemque resorbet O., domus … mane salutantum totis vomit aedibus undam V., armataeque vomunt stridentia tela fenestrae Stat., bestiae, quae mel vomunt Petr., ibi sit quoque vita vomenda Lucr. dušo izdahniti, umreti; zaničlj.: Accius et quidquid Pacuviusque vomunt Mart. bruhata = pišeta, ustvarjata.

von Präposition

1. Berlin, München usw.: iz

2. od (ich komme von meiner Mutter, von oben, von Pontius zu Pilatus, von gestern, von hier prihajam od matere, od zgoraj, od Poncija do Pilata. od včeraj, od tu); von wo od kod; von X bis Y od Xa do Ya; von nichts kommt nichts od nič ni nič; von selbst sam od sebe

3. s (vom Norden, vom Berg, vom Strick s severa, z gore, z vrvi; die Nacht von Freitag an/zu Samstag noč s petka na soboto)

4. med (einer von vielen eden med mnogimi, der größte von allen največji med vsemi)

5. po (von Beruf po poklicu)

6. o (von etwas schreiben, reden pisati o)

7. Possessiv: von mir, dir, ihm usw. moj, tvoj, njegov itd.; von Peter, Maria usw. Petrov, Marijin itd.; vom Vater, Bruder usw. očetov, bratov; von Goethe usw. Goethejev

8. prevajamo z rodilnikom: der König von Schweden kralj Švedske; die Umgebung von Stuttgart : okolica Stuttgarta; s pridevnikom: die Konferenz von Genf ženevska konferenca; von Charakter značajen; von Wichtigkeit pomemben von Hand ročno; von ungefähr približno; von Mal zu Mal vsakič; von mir aus kar se mene tiče

voneinander drug od drugega

vor¹ Präposition

1. vor dem/das Haus, vor dem/den Richter, vor fünf Uhr, vor der/die Stadt, vor sich, vor Christi: pred (kom/koga, čim/kaj)

2. Kälte, Angst, Hunger, Glück: od; Arbeit: zaradi | vor allem/vor allen Dingen predvsem; vor sich hin sam pred sebe; vor sich gehen dogajati se, goditi se; etwas noch vor sich haben imeti še pred seboj

Vorderansicht, die, pogled od spredaj

Vorderlader, der, orožje, ki se nabija od spredaj

Vorfeldbus, der, avtobus, ki pelje od letališke zgradbe do letala

voščína ž, obično mn. voščine voštine, voskovarina, otpaci od voska