Franja

v. H. (= vom Hundert) od sto, odstotkov

vīcātim, adv. (vīcus)

1. po vaseh (zaselkih, naseljih, seliščih), po (v) posameznih vaseh (zaselkih, naseljih, seliščih), od vasi do vasi (od zaselka do zaselka, od naselja do naselja, od selišča do selišča): in montibus vicatim habitare L., per agros vicatim bellum circumferre L., Mesopotamia v. dispersa Plin.

2. po ulicah, od ulice do ulice: Auct. b. Alx., Suet., populus vicatim flens cum liberis circumit Sis. ap. Non., servorum omnium vicatim celebratur totā urbe descriptio Ci., vos turba vicatim hinc et hinc saxis petens H., edere tota urbe vicatim gladiatores T.

vídrovka ž
1. kapa od vidrovine
2. zool. mampalon, Cynogale bennetti

viduus 3 (indoev. baza *u̯ei̯dh- odstraniti, ločiti (ločevati); od tod adj. *u̯idhéu̯os ločen (od življenjskega partnerja); prim. skr. vidhúḥ osamel, vidhuraḥ ločen, oddaljen, vidhávā = got. widuwō = stvnem. wituwa = nem. Witwe = sl. vdova = ang. widow; gr. ἠ-ΐϑεος samski, neoženjen; gl. tudi lat. dī-vidō)

1. ločen od soproge, ločena od soproga, brez soproge, brez (svojega) soproga, ovdovel, ovdovela: plures viri sint vidui quam nunc mulieres Pl., Penelopa vidua Pl. ločena od soproga, vdova po živem možu; o živalih: viri caelebs aut vidua nidum non relinquit (sc. columba) Plin.; enalaga: vidua domus O., aula O. brez kraljice, viduae manūs O. vdovske roke; subst. vidua -ae, f vdova: Pl., Sen. tr. idr., cognitor viduarum Ci., quibus equos alerent, viduae attributae L., viduae avarae H.

2. occ. samski, neoženjen, samec, brez soproge (žene), neomožena, neporočena, brez soproga (moža), samka, samica; tudi = brez ljubimca; včasih = samosvoja (ženska): Mart., Dig. idr., cum iuvit viduos rapta Sabina viros O., se rectius viduam et illum caelibem futurum fuisse contendere (= contendebat) quam eum inpari iungi L., viduae cessate puellae O., quidve tibi prodest viduas dormire puellas? Pr., numquam ego hanc viduam cubare sivi Pl. brez ljubimca, vidua cohors Sen. tr. (o Amazonkah), regina gentis vidua Thermodontiae Sen. tr.

3. pesn. metaf. (o stvareh)
a) samoten, prazen, brez ljubimca: noctes, cubile, lectus O., torus Pr.
b) samski, osamljen, prazen, starejše samičen (o trti, ki ni privezana na drevo, in o drevesih, na katera niso privezane trte): ut vidua in nudo vitis quae nascitur arvo Cat., vitem viduas ducit ad arbores H., ut viduum ramum maritet Col., vidua platanus Mart., stratus humi palmes viduas desiderat ulmos Iuv.
c) sploh česa oropan, prazen, brez česa (bivajoč); z abl.: viduus pharetrā … Apollo H., viduae moderantibus alni Stat., solum arboribus (virgultis) viduum, viduus pecudibus ager, pabulationes viduae pecudibus Col., nomina famā vidua Plin., viduus mente Ap.; z gen.: viduum pectus amoris O. srce brez ljubezni, viduus teli Sil.; redkeje s praep. a(b) ali abs.: lacus vidui a lumine Phoebi V., arae viduae Ap. brez ognja.

vieux, vieil, vieille [vjö, vjɛj] adjectif star; zastarel; dolgoleten; betežen od starosti; obrabljen, ponošen; masculin, féminin starec, starka

le bon vieux temps dobri stari časi
un vieil ami star prijatelj
les vieux pluriel, (populaire) starši
les vieilles gens stari ljudje
mon vieux moj dragi
il a l'air vieux videti je star
se faire vieux (po)starati se; delati se starega
ne pas faire de vieux os (familier) ne doživeti (visoke) starosti, ne živeti dolgo
les vieux jours starost
vieille fille stara devica

vinous [váinəs] pridevnik
vinski, ki ima okus po vinu, podoben vinu; rdeč kot vino; povzročen od vina; ki je pod delovanjem vina
figurativno ki se je napil vina, vinjen, pijan

vinous eloquence po vinu povzročena zgovornost
vinous flavour okus po vinu

víšnjevec -vca m višnjevača, rakija od višanja

víšnjevica ž višnjevac, sok od višanja

vítrnat -a -o pleten od vitaka

vīvus 3 (iz *gu̯īu̯Hós; gl. vīvō)

1. živ, živeč (naspr. mortuus, necatus): aliquem aut vivum aut mortuum tradere N., si Iugurtham vivum aut necatum sibi traderet S., qui cum tantum ausus sit ustor pro mortuo, quid signifer pro vivo non esset ausus? Ci., qui vivum eum (sc. Dionem) (ko je živel) tyrannum vocitarant, eidem liberatorem patriae … praedicabant (sc. mortuum) N., aliquem vivum concremare L., cremare Iust., ut et patrem et filium vivos comburat Ci. ep., aliquem vivum obruere S., defodere Plin. iun., mille ducentos vivos captos L., quorum (sc. simulacrorum) … membra vivis hominibus complent C., frangetis impetum vivi Ci.; pogosto v abl. me, te, se, eo, illo, aliquo vivo Pl., Hirt., Q. idr. za (časa) mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, v času mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, za (časa mojih … ) živih dni ipd., Cato adfirmat se vivo illum non triumphaturum Ci., Hannibale vivo N., illo usus erat Alexandro vivo familiariter N. dokler je Aleksander živel; v aliteraciji vivus et videns živ in videč = živ in (prav) na svoje oči: vivus, ut aiunt, est et videns cum victu ac vestitu suo publicatus Ci., huic vivo videntique funus ducitur Ci.; enalaga živ = od živega (izhajajoč, izvirajoč, prihajajoč): vox Ci., Sen. ph., Plin. iun. ustna (govorjena) beseda, calor O. živa, životna, telesna, naravna, sanguis O.; subst. vīvī -ōrum, m živi, živeči, ljudje: O., regna invia vivis V.; vivus o telesnih delih živ, mesén: vivos rodere ungues H. do živega, do krvi, ad vivas usque partes vulnera circumcīdere Plin. do živega, do mesa, ulcera ad vivum corpus redigere Plin. ture zopet omeseniti = namesto turov tvoriti meso; od tod subst. vīvum -ī, n živo: calor … ad vivum … veniens L. ali imber altius ad vivom persedit V. do živega, do kosti, do mozga, quod relicum e vivo est Plin., eradi vivo tenus ali ad vivum resecatur Col. do živega, do mesa, prav globoko; pren.: neque id ad vivum reseco Ci. = nočem natanko preiskovati, de vivo … aliquid erat resecandum ali nihil detrahit de vivo Ci. od glavnice vzeti (jemati), odda(ja)ti.

2. metaf. o neživih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živ, svež, zelen, zeleneč, cvetoč: plantaria V. žive, caespes O., H. ali arundo O. zeleneč(a), saepes Varr., Col. živ plot, živa meja, linum Plin. živi lan.
b) (o drugih stvareh) živ, naraven: aqua Varr., Sen. ph. ali flumen L., V. živa, tekoča, fons, ros O. ali lacus V. ali aequor, viva … quies ponti Mart. čvrst, hladen; pumex O. ali saxum V., O., T. živ(a), lapis kresilnik, kresilo: Plin. ali neobdelan kamen: Ambr., sulpur L., Plin. samorodno, argentum Plin. živo srebro, calx Vitr., Sen. ph., Plin. živo, color Mart. naravna; pesn. živ = trajen, dolgotrajen, večen, dolgovečen: facta Naev. ap. Gell., amor V., lucernae H. ki ne ugasnejo, vedno goreče; (o podobah, upodobitvah) zvesto po življenju posnet, kakor živ: vivos ducent de marmore voltus V., artes veterumque manus variisque metalla viva modis Stat.
c) (o abstr.) živ, živahen, isker, ognjevit: vivus et ingenuus animus Plin. iun., vivi pectoris homo Arn. — Adv. vīvē živo, živahno, zelo: vive sapis Pl.

vjetròlom m (ijek.), vetròlom m (ek.)
1. od vetra polomljeno drevje
2. vetrolom, vetrobran

Vlȁhinja ž ženska oblika od Vlah

v. o. (= von oben) od zg. (od zgoraj)

vōcālis -e (vōx)

1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.

2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera … signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.

3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. — Adv. vōcāliter

1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.

2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert.

vōci-ficō -āre (vōx in facere) glas od sebe dati (dajati), (o)glasiti (oglašati) se: itaque insectantes ab se eiciunt fucos, quod hi neque adiuvant et mel consumunt, quos vocificantes plures persecuntur etiam paucae Varr.; z acc. = razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati): orationes contionesque vocificant Gell.

vodeníčen -čna -o koji boluje od vodene bolesti: vodeničen bolnik

volis [vɔli] masculin od vetra odlomljen vrh drevesa

vôljno prisl.
1. z voljo, zlepa: ako ne ide voljno, neka ide nasilu
2. z voljo, od srca, iz srca: niti je on više pričao onako voljno, niti smo ga mi pazljivo slušali
3. hote, namenoma, zavestno: pesimistički gledaju na život, pa ga se često i voljno oslobađaju
4. voj. prosto (komanda, ko vojaki lahko zapuste vrsto in se razkrope); na mestu voljno (komanda, ko vojaki sproščeno stoje v vrsti)

vollspritzen, voll spritzen zamazati, oškropiti od vrha do tal

volnén -a -o (un) vunen, od vune: -e noganice
vunene čarape; -a obleka, odeja