Franja

semana ženski spol teden; tedenska plača

semana blanca (trg) beli teden (razprodaja)
semana inglesa angleški teden, konec tedna, vikend
semana próxima (pasada) prihodnji (pretekli) teden
la Semana Santa véliki teden
la mala semana (pop) menstruacija
tres veces por semana trikrat na teden
entre semana med tednom
cobrar la semana dobiti tedensko mezdo
la semana que no tenga viernes (fig) nikoli, o svetem nikoli

sēmi-fer -fera -ferum (sēmi in ferus)

1. napol (na pol) živalski, polživalski; kot subst. m napol (na pol) žival: LUCAN., MEL., STAT. idr., corpore semifero Capricornus CI. (Aratus), species hominum, caput Panis LUCR., semifero sub pectore (sc. Tritonis) V., semifer ... alumno laetus erat O. (o polkonju (Kentavru) Hironu), inter semiferos habitavit O. med polkonji = med Kentavri.

2. napol (na pol) divji, poldivji
a) o živalih: animal, glires PLIN.
b) (o ljudeh) poldivji, napol (na pol) divji, kot subst. m poldivjak, napol (na pol) divjak: semiferum genus hominum PLIN., voltum villosaque saetis pectora semiferi atque extinctos faucibus ignis (sc. Caci) V., horrida semiferi promunt e rupibus ora SIL. – Soobl. sēmiferus: AUG.

Semnōnēs -um, m (Σέμνωνες, Σέμνονες) Semnóni, germansko pleme, glavno pleme Svebov (predniki današnjih Švabov); T. poroča, da so živeli med Odro in Labo severno od Krkonoških gora: T., VELL.

senātus -ūs, m (senex)

1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.

separatizem samostalnik
1. (zagovarjanje odcepitve od države) ▸ szeparatizmusGre za najhujši bombni napad na območju, ki ga sicer zaznamujejo separatizem in etnične napetosti. ▸ Ez a legsúlyosabb bombatámadás a szeparatizmus és etnikai feszültségek jellemezte térségben.
Po policijskih ocenah se je protestov proti katalonskemu separatizmu udeležilo najmanj 15.000 ljudi. ▸ A katalán szeparatizmus elleni tüntetéseken a rendőrségi becslések szerint legalább 15.000 ember vett részt.
Začel se je dolgotrajen boj med pokrajinskim separatizmom in osrednjo oblastjo. ▸ Elhúzódó harc kezdődött a regionális szeparatizmus és a központi hatalom között.

2. (zagovarjanje samostojnosti) ▸ szeparatizmus
Zavladala je jezikovna anarhija, v kateri je literarna tradicija popuščala pred separatizmom narečij. ▸ Nyelvi anarchia vette kezdetét, melynek során az irodalmi hagyomány engedett a nyelvjárások szeparatizmusának.
Pravopisni separatizem je vodil v razedinjevanje Slovencev, kar je nujno moralo roditi odpor. ▸ A helyesírási szeparatizmus a szlovénok széthúzásához vezetett, ami óhatatlanul ellenállást szült.

seppellire^*

A) v. tr. (pres. seppellisco)

1. pokopati; zakopati

2. skriti; pokriti:
le strade sono sepolte dalla neve ceste pokriva sneg

3. pren. pozabiti, pozabljati

B) ➞ seppellirsi v. rifl. (pres. mi seppellisco) pren. zapreti, zapirati se; zakopati se; zatopiti se:
seppellirsi in casa zapreti se med štiri stene
seppellirsi tra i libri zatopiti se v knjige

septima samostalnik
glasba (o razdalji med tonoma) ▸ szeptim

Sēquana -ae, m Sékvana, severna mejna reka med Keltsko in Belgijsko Galijo (zdaj Seine): C., MEL., PLIN., AMM., SID.

Sēquanī -ōrum, m (Sēquana) Sékvani, nekdaj mogočno galsko pleme med rekami Ren, Rodan in Arar; njihovo glavno mesto je bil Vesontio (zdaj Besançon): CI. EP., C., PLIN. Od tod adj.

1. Sēquanus 3 sékvanski: gens LUCAN., ager PLIN.

2. Sēquanicus 3 sékvanski: textrix MART.

sermō -ōnis, m (morda iz serere¹; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)

1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.

2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.

3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.

4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.

5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.

6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.

7. pridiga: ECCL.

Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).

serpeggiare v. intr. (pres. serpeggio)

1. viti, vijugati se (cesta, potok)

2. pren. širiti se:
tra la popolazione serpeggia il malcontento med ljudmi se širi nezadovoljstvo

serpō -ere, serpsī, serptum (iz kor. *ser-p-, razširjenega iz *ser-; prim. skr. sárpati leze, gre, sarpáḥ kača, gr. ἕρπω, ἑρπύζω lezem, ἑρπετόν plazilec, golazen, ἕρπυλλον (od koder lat. serpullum) bot. materina dušica, timijan)

1. (o plazilcih) lesti, laziti, plaziti se, viti se: PLIN. idr., alia animalia gradiendo, alia serpendo ad pastum accedunt CI., vipera serpit humo O., (sc. serpens) per ... adopertam ... serpit humum O., serpere caeruleum Danai videre draconem in platanum O., serpentia secla ferarum (= angues) LUCR. Od tod subst. pt. pr. serpēns -entis, gen. pl. -ium, pesn. in poklas. -um, f (sc. bestia), redkeje m (sc. draco) „lazeča, plazeča se stvar“

1. kača, zmaj: ACC. AP. GELL., CA., VARR., CELS., LUCR., Q., COL., LUCAN., SEN. PH., SUET. FR., GELL., AMM. idr., viva N., serpens amplexus corpora V., caput extulit antro caeruleus serpens O., serpens Epidaurius H., asperas tractare serpentes H., quaedam serpentes ortae extra aqua CI., venenatas serpentes colligere N., serpentes caeci PLIN. Metaf. ozvezdje
a) Zmaj na severnem nebu med Velikim in Malim medvedom (sicer imenovano draco ali anguis): HYG., VITR., polo posita est glaciali proxima serpens O.
b) Kača na severnem nebu, ki jo drži Kačenosec oz. Kačedržec (Anguitenens, Ὀφιοῦχος): HYG., VITR.
c) Povodna (Vodna) kača, Hídra na južnem nebu: serpens septentrionalis austrinave PLIN.

2. po človeku lazeča žuželka, mrčes = uš, lázica: PLIN., AP.

2. metaf.
a) plaziti se = počasi se pomakniti (pomikati), premakniti (premikati) naprej, viti se, vijugati (se): torvus draco (ozvezdje) serpit subter CI. POËT., avis serpens secat agmina pennis CI. (Arat.), fallacem patriae serpere dixit equum (sc. Troianum) PR., annua sol in quo contundit tempora serpens LUCR.; o rekah, potokih: Hister ... tectis in mane serpit aquis O., an te, Cydne, canam, tacitis qui leniter undis caeruleis placidus per vada serpis aquis TIB., in sicco serpentem pulvere rivum transierat LUCAN.; o solzah: lacrimaeque per arida serpunt vulnera STAT. se cedijo, tečejo; o rastl.: PLIN. idr., vitem serpentem multiplici lapsu ... amputare CI., hanc sine tempora circum inter victricīs hederam tibi serpere laurūs V., hedera serpens LAB. AP. MACR., non iam per candida mollis colla liber serpit O., serpentia gramina COL.; o drugih stvareh: tempus erat, quo prima quies mortalibus ... serpit V. ko prileze spanec, ko se (pri)bliža spanec, ko se prikrade spanec, somno serpente PLIN., per tua lanugo cum serpere coeperit ora CL.; pren.: serpit humi tutus (sc. vates) H. se drži varne nižine = se ne dviga ...
b) lesti, laziti = (tiho, skrivaj, neopaženo) (raz)širiti se, razširiti (razširjati) se, razpasti (razpadati) (se): neque enim serpit, sed volat in optimum statum res publicae CI., serpit nescio quo modo per omnium vitas amicitia CI., serpit hic rumor (z ACI) CI. govorica se širi, govorica gre, serpit per coloniam fama PLIN. IUN., serpitque per agmina murmur V., iam murmura serpunt plebis STAT.; pogosteje z negativnim pomenom: serpet hoc malum longius quam putatis CI., malum obscure serpens CI., quam facile serpat iniuria et consuetudo peccandi ... videte, iudices CI., si paulatim haec consuetudo serpere ac prodire coeperit CI., ne latius serperet res L., flamma per continua serpens L., malum late solet immedicabile cancer serpere O., serpunt contagia per volgus V., si ulcus latius atque altius serpit CELS., ne pestis ad plures serperet IUST., altius cura serpit PLIN., serpsit tamen latius in proximos bellum FL.; o osebi: serpere occulte coepisti CI. potihem (na skrivaj) se širiti.

Opomba: Star. cj. pf. serpsit (nam. serpserit): FEST., P. F.; cj. serpiat: IT.

service [sɛrvis] masculin služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; (= service divin, religieux) služba božja; (= service mortuaire) maša zadušnica; (= service de table) namizna posoda, servis; (= service de linge) namizno perilo; (tenis) sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; pluriel, militaire oskrbovalne čete

de service opravljajoč, imajoč službo
en service v rabi, v obratu
hors service neuporaben, izven obrata
prêt pour le service sposoben za obrat(ovanje)
service des abonnés d'un journal dostavljanje časopisa naročnikom
service des achats nakupovalni, nabavni oddelek
services pluriel administratifs upravni oddelek
service aérien letalska služba
service de banlieue (železnica) predmestni promet
service à café, à dessert, à thé, à liqueur servis za kavo, za poobedek, za čaj, za liker
service de la caisse blagajniški oddelek
service du change devizni oddelek
service des colis postaux oddelek za poštne pakete
service compris s postrežbo vred
service de la comptabilité knjigovodstvo, računovodstvo
service de dépannage (avto)popravljalnica
service de diffusion météorologique radijska meteorološka služba
service de l'économat uprava materiala, ekonomat
service d'été, d'hiver (železniški) poletni, zimski vozni red
service de l'expédition odpravniški oddelek, ekspedit
service de navette nihalni promet (med dvema mestoma)
service de nuit nočna služba
service (militaire) obligatoire obvezna vojaška služba
service d'ordre rediteljska služba, rediteljstvo
service du personnel personalni oddelek
service de presse (S. P.) primerek, izvod (knjige ipd.) za oceno
service de la publicité reklamni oddelek
service de renseignements oddelek, biro za informacije
service routier à grande, à petite distance cestni promet na daljših, krajših razdaljah, progah
service de santé zdravstvena služba
service de secourisme služba prve pomoči, prva pomoč
service de subsistance (militaire) oskrbovalna služba, urad
service des ventes prodajni oddelek
année féminin de service službeno leto
dérangement masculin dans le service motnja v obratovanju
entrée féminin en service nastop službe
escalier masculin de service stopnišče za služinčad, za dobavitelje
heures féminin pluriel de service službene, delovne ure
lettre féminin de service služben dopis
règlement masculin de service službeni pravilnik
(magasin masculin de) self service samopostrežna trgovina
vêtement masculin de service službena obleka
voie féminin de service stranski tir
premier, second service prva, druga serija obedov v vlaku, v jedilnem vagonu vlaka
demander un service à un ami prositi prijatelja za uslugo
toujours disposé à vous rendre service vedno (sem) vam na voljo za (proti)uslugo
être à cheval sur le service, (familier) être service-service biti natančen za točno opravljanje službe podrejenih
être au service de quelqu'un biti pri kom v službi
je suis à votre service na uslugo sem vam
être de service imeti službo (ne biti prost)
ne pas être de service ne imeti službe, biti prost
l'autobus fait le service régulier entre A et B avtobus redno vozi med A in B
faire le service gratuit d'un journal pošiljati brezplačno časopis
mettre en service dati v obrat, v promet
obtenir sa retraite après 40 ans de service doseči upokojitev po 40 letih službe
prendre en service, à son service vzeti v službo
mettre hors service (marine), retirer du service vzeti iz obrata, iz prometa
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre un mauvais service à quelqu'un slabo uslugo komu napraviti; škodovati komu
solliciter les bons services de quelqu'un prositi koga za uslugo
qu'y a-t-il pour votre service? s čim vam lahko postrežem?; želite, prosim?
être de service dežurati, biti dežurni

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

sestájati se (-am se) | sestáti se (-stánem se) imperf., perf. refl.

1. incontrarsi, trovarsi, abboccarsi:
med uradnim obiskom se je sestal tudi s predsednikom nel corso della visita ufficiale si è incontrato anche con il presidente

2. avere una riunione, riunirsi:
odbor se sestane vsak mesec il comitato si riunisce mensilmente

sestr|a¹ [ê] ženski spol (-e …) die Schwester
bratje in sestre Geschwister množina
brat in sestra das Geschwisterpaar
dve sestri das Schwesternpaar
ljubezen med sestrama/sestrami die Schwesternliebe
zakon med bratom in sestro die Geschwisterehe

set^*3 [set]

1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela

set off prehodni glagol
poudariti; razločevati, okrasiti; privesti (pripraviti) do eksplozije; pripraviti do; kompenzirati (pomanjkljivost, izgubo); izravnati; oddeliti, ločiti od
neprehodni glagol
odpraviti se, kreniti, odhiteti
figurativno začeti

to be set off razločevati se med seboj; kontrastirati
to set s.o. off laughing spraviti koga v smeh
the assets set off the liabilities aktiva izravnavajo (kompenzirajo, krijejo) pasiva
they set off in a fit of laughter prasnili so v smeh

seul, e [sœl] adjectif sam; osamel; edini; samó, le

un, e seul(e) en(a) sam(a)
seul à seul med štirimi očmi
comme un seul homme kot en (sam) mož
d'une seule pièce iz enega (samega) kosa, enodelen
elle n'a pas une seule amie niti ene prijateljice nima
dans le seul but de lui plaire z edinim ciljem, namenom, da bi ji (mu) ugajal
cela va tout seul to gre (kar) samo od sebe, ni nobenih težav
je ne l'ai vu qu'une seule fois samo enkrat sem ga videl
être tout seul dans le monde biti čisto sam na svetu (brez družine, brez prijateljev)
ils se sont trouvés seuls à seuls znašla sta se med štirimi očmi
seul le hasard peut nous sauver samo slučaj nas lahko reši
vous seul- êtes capable de le faire obéir samo vi ste sposobni, da ga pripravite do pokorščine

seventy [sévənti]

1. pridevnik
sedemdeset

2. samostalnik
število (številka) 70

the seventies množina leta med 69 in 80 življenja ali stoletja, sedemdeseta leta
seventy-eight gramofonska plošča z 78 obrati v minuti
he is nearly seventy skoraj 70 let je star
my grandfather was born in the early seventies moj ded se je rodil v prvih letih po 1870