Franja

vzhaja|ti² (-m) testo: gehen, aufgehen
vzhajati kot kvas aufgehen wie eine Dampfnudel

vzórec sample; pattern; specimen; sampler

po vzórcu on the pattern of, up to sample, as per sample
vzórec brez vrednosti samples only
poslati kot vzórec brez vrednosti to send by pattern (ali sample) post
knjiga vzórcev specimen (ali pattern) book
karta vzórcev sample card
kupiti na podlagi vzórca to buy by sample
poslan (po pošti) kot vzórec brez vrednosti sent by sample post
izbrati za vzórec, vzeti vzórec (česa), rabiti kot vzórec za to sample
po kakovosti ne ustrezati vzórcu not to match the sample(s) in quality
kakovost poslanega blaga ne ustreza vzórcu the goods sent are not up to the sample (ali are inferior to sample)
vzórec brez vrednosti! (napis na pošiljki) samples only!
držati se vzórca, slediti vzórcu to follow the pattern

vzórec muestra f ; modelo m ; ejemplo m ; prototipo m ; (šablona) patrón m

kot vzorec para muestra, a título de muestra
vzorec brez vrednosti muestra sin valor
po vzorcu según modelo, conforme a la muestra
zbirka vzorcev colección f de muestras, muestrario m
rabiti za vzorec servir de modelo

vzpon¹ [ô] moški spol (-a …) der Aufstieg (ponovni Wiederaufstieg), das Aufsteigen, das Steigen; terena: der Anstieg, (padec, strmec) das Gefälle; figurativno (razcvet, razmah) der Aufschwung, die Hochblüte
kot vzpona der Steigungswinkel
vzponi in padci življenja figurativno die Höhen und Tiefen des Lebens
v vzponu steigend
biti v vzponu steigen, ansteigen, samo figurativno aufstreben

vžgáti¹ (vžgèm) | vžígati (-am)

A) perf., imperf.

1. accendere (tudi ekst.):
vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
avt. vžgati motor accendere il motore

2. accendere, suscitare:
vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore

3. pren. infiammare, entusiasmare:
kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo

B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto

2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
vžgati se v strasti avvampare di passione
v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zabávljati (-am) imperf. criticare; brontolare; lamentarsi; prendersela (con):
saj ne zna drugega, kot zabavljati è buono solo a criticare
zabavljati čez politiko prendersela con la politica

zabôden stabbed

zabôden v hrbet stabbed in the back
gledati kot zabôden vol to stare like a stuck pig

zabušavati glagol
neformalno (izogibati se delu) ▸ lóg [óráról, munkából] ▸ lustálkodik, lopja a napot
Ni hotel jamrati, da ne bi rekli, da zabušava. ▸ Nem akart panaszkodni, nehogy azt mondják, hogy lustálkodik.
V reprezentanci ni tako kot klubih, kjer vedno nekdo zabušava. ▸ A válogatottban nem úgy van, mint a klubokban, ahol mindig lóg valaki.
Za dober rezultat je najpomembneje, da prejšnja leta pridno delaš, da ne zabušavaš in to se zelo pozna pri maturi. ▸ A jó eredményhez az a legfontosabb, hogy az évek alatt keményen dolgozz, ne lógj, és ez nagyon meglátszik majd az érettségin.

začáran enchanté, ensorcelé, envoûté

začarani krog cercle moški spol magique
to je kot začarano c'est comme ensorcelé, on dirait que le diable s'en mêle, c'est comme un fait exprés

začúden astonished; amazed; surprised

bolj začúden kot prestrašen more surprised than frightened
biti začúden to be astonished (at), to be amazed (at), to be surprised, to wonder (at, about)
bil sem začúden, da me ne pozna I was surprised he did not know me
bil sem močnó začúden I was struck with wonder, I was lost in astonishment, I was amazed
bil je zelo začúden, ko me je videl he was astonished to see me
ne bodi tako začúden! don't put on that look of surprise!

zadet [é] (-a, -o) getroffen; primerjava ipd.: treffend
kot od strele zadet wie von Donner gerührt

zade|ti² [é] (-nem) zadevati

1. pri ciljanju: treffen; udarec, sunek: sitzen; pri streljanju: treffen
zadeti v črno; ins Schwarze treffen
ki zadene treffsicher

2. pri stavi, na loteriji: gewinnen, treffen, einen Treffer landen
zadeti na loteriji in der Lotterie gewinnen

3. pri ugibanju: richtig raten, (etwas) erraten
ne zadeti falsch raten, danebenraten, falsch liegen, fehlgreifen, danebengreifen

4. problem, temo: treffen
ne zadeti vorbeireden an
vedno zadeti treffsicher sein

5.
medicina kap zadene koga der Schlag trifft (jemanden) (tudi figurativno)

6.
figurativno zadeti globoko v srce tief im Herzen treffen, in die Seele schneiden
zadeti žebelj na glavo den Nagel auf den Kopf treffen
kot bi ga/jo/me zadela kap wie vom Schlag gerührt

zadéva matter; affair; business; thing; subject; (osebna) concern; pravo case

o tej zadévi on this subject
v zadévi with reference to, on the subject of
državna zadéva affair of state
družbena zadéva social matter (ali problem)
notranje zadéve internal affairs pl
zadéva javnega pomena matters pl of public concern
zadéve skupnega pomena matters pl of common interest
tekoče zadéve current affairs pl
zunanje zadéve foreign affairs pl
dogovorjena, domenjena zadéva a put-up job
ministrstvo za zunanje zadéve VB Foreign Office (krajšava: F.O.); ZDA State Department
lepa zadéva! (ironično) that's a nice mess!
v zadévi X. proti Y. pravo in the case of X. versus Y.
brigaj(te) se za svoje zadéve! mind your own business!
to je zadéva zase it is a separate question (ali problem, matter)
to je čisto druga zadéva that's an entirely different thing
to ni moja zadéva that's no business of mine
to je tvoja zadéva that's your affair, that's your lookout, it's up to you
kot je zadéva sedaj... as matters now stand
zadéva prihaja na dan the affair is coming out, the matter is being aired
pusti zadévo pri miru! let the matter rest!
zadéva se vleče the affair is dragging on
vmešavati se v tuje zadéve to meddle in other people's afairs
vzeti zadévo v roke to take the matter in hand
voditi zadéve to conduct (ali to direct) affairs
opustiti zadévo (pogovorno) to drop the whole business
govoril sem z njim o vaši zadévi I talked to him regarding your business

zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
zádnji del hiše the back of the house
moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
zádnja četa rearguard
zádnji del telesa posterior
zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
zádnje tri ure the last three hours
te zádnje tri dni (for) these three days
v zádnjem času latterly
zádnje čase recently
v zádnjih dneh julija in the latter days of July
zádnja leta življenja the latter days of one's life
v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
na vse zádnje after all, finally, at last
(ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
prav do zádnjega to the very last
do zádnjega moža to the last man
zádnje noge hind legs pl
zádnji, a ne najmanj važen last but not least
to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
prišel je (kot) zádnji he was the last to come
upati do zádnjega to hope to the last
to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral

zadolžèn (-êna -o) adj.

1. indebitato:
zadolžen je do vratu è indebitato fino al collo

2. incaricato, responsabile:
zadolžen je za izdelavo načrta è incaricato della elaborazione del progetto
kot član posebne komisije je poslanec zadolžen za obrambna vprašanja in veste di membro dell'apposita commissione, il parlamentare è responsabile di questioni attinenti alla difesa

zadôsti assez, suffisamment

več kot zadosti plus que suffisant, plus qu'il n'en faut
zadosti imeti česa avoir assez (ali suffisamment) de quelque chose, (sit, jezen biti) en avoir assez de quelque chose, familiarno en avoir plein le dos de quelque chose, en avoir marre de quelque chose
imeti zadosti denarja avoir assez d'argent, avoir de l'argent en suffisance
imeti zadosti za življenje avoir de quoi vivre

zadôsti bastante; suficiente ; lit asaz, harto

zadosti denarja bastante (ali suficiente) dinero
več kot zadosti más que suficiente, más de lo necesario
zadosti nas je somos bastantes
zadosti mi je ena knjiga me basta con un libro
imeti zadosti za življenje tener lo suficiente para vivir

zadovóljnost zadovóljstvo contentment, satisfaction, content; pleasure; contentedness; gratification

izraziti svoje zadovóljnost, zadovóljstvo to express one's satisfaction
svoje delo opravljam v popolno zadovóljnost, zadovóljstvo svojega očeta I do my work to my father's complete satisfaction
urediti (kaj) v svojo popolno zadovóljnost, zadovóljstvo to settle (something) to one's entire satisfaction
zadovóljnost, zadovóljstvo je več vredno kot bogastvo happiness is worth more than wealth, content is the true philosopher's stone