drive*1 [draiv]
1. prehodni glagol
gnati, goniti, pognati; zabiti; vreči, zagnati (žogo); vbiti; voditi, upravljati, šofirati; pregnati, spoditi; siliti; peljati; preutruditi; graditi (cesto); vrtati (predor)
2. neprehodni glagol
peljati se; hiteti; voziti se; meriti, ciljati
to drive a bargain dobro voditi kupčijo
to drive a good (hard) bargain dobro (slabo) opraviti
to drive a coach and four through spregledati lažnivost pripovedovanja
to drive a nail home popolnoma zabiti žebelj
to drive home a point neizpodbitno dokazati
to drive a roaring trade narediti sijajno kupčijo
to let drive at zamahniti proti
to drive to the wall (ali into the corner) pritisniti ob zid, ugnati v kozji rog
to drive one's pigs to the market glasno hrkati
to drive a quill (ali pen) biti pisatelj(ica)
to drive to one's wit's end popolnoma koga zbegati
to drive s.o. mad razbesniti koga
to drive s.th. into s.o. vbiti komu kaj v glavo
to drive s.o. hard zatirati koga
to drive s.o. to despair spraviti koga v obup
Zadetki iskanja
- drive at neprehodni glagol
figurativno namigavati, meriti
domačno misliti
what are you driving at? kaj pravzaprav mislite? - drobíti (-ím) imperf. ➞ zdrobiti
1. tritare, triturare; sminuzzare; spezzettare, frantumare (tudi ekst.):
drobiti kruh v kavo spezzettare il pane nel caffelatte
drobiti kmečka posestva frantumare i poderi
pren. drobiti voljo (uničevati) indebolire, infirmare la volontà
2. camminare, procedere a piccoli passi
3. cinguettare, canterellare
4. sbocconcellare
5. pren. picchierellare, tamburellare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. divji petelin, ščinkavec drobi il gallo cedrone, il fringuello chioccola
mat. drobiti kaj (pretvarjati v manjše enote) ridurre qcs. - drobíž (denar) change, small change; small coin; figurativno (otroci) little children, the kiddies
imate kaj drobíža? have you got any small change (pri sebi on you)?
mi lahko daste drobíža za funt? can you give me change for a pound
lahko obdržite drobíž you can (ali may) keep the change - drobnoglèd fizika microscope moški spol
(figurativno) preučiti kaj pod drobnogledom, dati kaj pod drobnogled étudier une chose au microscope (ali à la loupe) - droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina
à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico - drúg (-a -o)
A) adj.
1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare
2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo
3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi
4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi
B) drúgi (-a -o) m, f, n
1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.
2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare
3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso - drugače
1. anders (misliti anders denken), anders-, Anders- (misleč [andersdenkend] anders denkend, misleči der Andersdenkende, govoreč/drugega jezika anderssprachig)
kako drugače anderswie
drugače kot anders als, zum Unterschied von
2. (na drug način) auf eine andere Weise
kako drugače auf andere Weise
drugače gledati na kaj eine andere Anschauung haben
3.
drugače, kot je običajno entgegen der Gepflogenheit
tako ali drugače so oder so
enkrat tako, drugič drugače bald so, bald so
ne znati drugače es nicht besser wissen
4. (pre-) um- (razporediti umräumen, uglasiti umstimmen, uvrstiti umstufen, naučiti se umlernen, začeti misliti umdenken)
5. (sicer) anderenfalls, andernfalls, sonst
kako drugače [sonstwie] sonst wie
drugače si v redu? sonst geht's dir gut?
6.
zdaj/odslej bo drugače das wird sich ändern - dȑven -a -o, dr̀ven -a -o
1. lesen: -i stočić, klinčić, ekser, most; -a ograda, stolica, žlica, kašika; -a oplata opaž; -a kuća; -e stepenice
2. lesni: -o vlakno; -i katran, ugljen, špiritus; -a vuna; -i plin; -o brašno lesna moka; -a celuloza
3. što stojiš tu kao -i svetac kaj stojiš tu kot lipov bog - dȑviti se -īm se
1. preskrbovati se z drvmi
2. dreveneti: drviti se od straha
3. leseno se držati: što se drviš kao da si uzet kaj se držiš kot da te je božje - dŕzen bold; daring; hardy; audacious; courageous
neumno dŕzen foolhardy
dŕzno dejanje a deed of daring
dŕzno početje a bold (ali hazardous ali venturesome) enterprise
dŕzno tvegati za kaj to put a bold face on something
nevednost je dŕzna, kjer se vednost obotavlja fools rush in where angels fear to tread - dŕzniti se to dare; to be bold; to venture; to presume; to make bold; to take liberties (with); (v pismu ipd.) to take the liberty
drznem se reči I make bold to say; I venture to say (da that...)
dŕzniti se kaj napraviti to make so bold as to do something
drznil se bom dati Vam nasvet I will venture to give you a piece of advice
ne drzne se to napraviti he dare not (ali does not dare to) do it
kako se drznete tako govoriti? how dare you speak like this?
kdo se drzne na tako viharno morje? who dare venture out on such a stormy sea? - drzn|iti si (-em si)
1. (imeti pogum) so kühn sein, es wagen
2. (biti nesramen) die Dreistigkeit besitzen zu …, die Stirn haben zu …
3. v svarilih: sich unterstehen (ne drzni si …! untersteh dich nicht …! kaj si drznete! was unterstehen Sie sich!) - drž|ati1 (-im) prijeti
1. halten (za an, za roko an/bei der Hand); (tudi v pomenih: zadrževati, vzdrževati, braniti vojska, ne prelomiti (besede), ne puščati - posoda, trajati - vreme, ne popustiti - žebelj); -halten (odprto [offenhalten] offen halten, zaprto zuhalten, toplo [warmhalten] warm halten, hladno kühlhalten, na kratko (z denarjem) [kurzhalten] kurz halten, [knapphalten] knapp halten, naravnost [geradehalten] gerade halten, navzgor emporhalten, narazen [auseinanderhalten] auseinander halten, skupaj zusammenhalten, [beieinanderhalten] beieinander halten, figurativno [zueinanderhalten] zueinander halten, stran od česa abhalten von, weghalten, v negotovosti hinhalten, pod kaj unterhalten)
držati dieto Diät halten
figurativno držati gobec den Mund halten, die Klappe halten
držati korak (z) Schritt halten (mit), Tritt halten (mit), mithalten (mit)
figurativno držati na povodcu gängeln, am Gängelband führen
držati položaj die Stellung halten
držati proč od sebe figurativno sich vom Leibe halten
držati razdaljo (od) Abstand halten von
figurativno držati s kom stehen zu (jemandem), (jemanden) unterstützen, es mit (jemandem) halten
držati smer pri vožnji: Spur halten, pri plovbi: den Kurs halten
držati takt taktfest sein, Takt halten
držati v tajnosti geheim halten, nichts verlauten lassen von
figurativno držati v šahu in/im Schach halten
figurativno držati na vajetih (brzdati) zügeln
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
držati pesti za koga (jemandem) die Daumen drücken
trdno držati fest halten, figurativno fest im Griff haben
držite tatu! haltet den Dieb!
2. steber: tragen, stützen
3.
držati se sich halten, sich anhalten, sich festhalten (za an)
držati se drug drugega aneinander festhalten
držati se ob strani sich abseits halten
držati se stran od česa/koga (einer Sache/jemandem) fernbleiben
4.
Drži se! Nicht nachlassen!
| ➞ → držati se1, ➞ → imeti (govor, predavanje, v zalogi), ➞ → gojiti/rediti (živali), ➞ → križem - držáti (-ím)
A) imperf.
1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro
2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!
3. (držati skupaj, vzdržati) tenere
4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne
5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare
6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore
7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo
8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese
9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì
10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri
11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore
12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro
13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto
14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di
15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò
B) držáti se (-ím se) imperf. refl.
1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto
2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente
3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra
4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi
5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)
6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente
7. (vesti se) comportarsi
8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta - dubitātiō -ōnis, f (dubitāre)
1. dvom, dvomba, negotovost: res habet dubitationem Ci. zadeva je dvomljiva, sine dubitatione Vell., Col. brez dvoma, nedvomno, sine ulla dubitatione Ci. idr. ali sine cuiusquam dubitatione Ci. brez slehernega dvoma, prav gotovo; s subjektnim gen.: d. omnium Ci.; z objektnim gen. (o čem): Q., d. iuris Ci., d. adventūs legionum C.; nam. tega gen. z de: illa Socratica d. de omnibus rebus Ci.; z odvisnim vprašanjem: Q., imperandi declinatio sintne, habet dubitationem Varr. je dvomno, si quando d. accidit, quale sit id, de quo consideretur Ci.; z zanikanim stavkom s quin: cum … hic locus nihil habeat dubitationis, quin (da) homines plurimum hominibus et prosint et obsint Ci., nisi forte tanta ubertas … dubitationem adfert, quin hominibus solis ea natura donaverit Ci., nulla d. est (fuit), quin … Ci., L.; z ACI: legem esse … extra dubitationem est Q. o tem ni najmanjšega dvoma; occ. dvom(ba) kot govorna podoba (διαπόρησις), kadar se govornik pretvarja, da mu kljub pomembnosti njegove zadeve zmanjkuje besed in ne ve, kje naj začne: Corn (kot zgled prim. Ci. Pro Roscio Amer. 11, 30 in De orat. III, 56, 214).
2. pomislek, pomišljanje, neodločnost, negotovost, obotavljanje, oklevanje, omahovanje: sine dubitatione Ci. idr. brez pomisleka, sine ulla dubitatione Ci. brez slehernega pomisleka, prav odločno, nulla interposita dubitatione C. brez pomisleka, ne da bi še kaj pomišljal; s subjektnim gen.: inter dubitationem et moras senatūs S.; z objektnim gen.: d. crucis Ci. zastran križanja, d. damnationis Ci., belli Ci.; tudi: d. in iudicando Ci.; v pl.: angunt me dubitationes tuae Ci. ep. tvoji pomisleki. - dubitō -āre -āvī -ātum (dubius)
1. dvomiti (o čem), v negotovosti biti,
a) (o osebah); abs.: vinulenti … dubitant, haesitant, … Ci., ne dubita; nam vera vides V., Livius frequentissime dubitat Q.; non erat prorsus unde dubitarem Aug.; z de: ipse etiam nunc de indicando dubitat Ci., de carminibus … neminem credo dubitare Q.; pass. (brezos.): de iudicio Panaeti dubitari non potest Ci., nec de eius fide dubitandum C., nihil dubitatum de fide praefecti T.; z acc. neutr. pron.: quod dubitem Pl., haec non turpe est dubitare philosophos Ci., an vero vos id dubitabitis? Ci., si verum est, quod nemo dubitat N., percipe porro, quid dubitem V. kaj premišljam, hoc quoque quis dubitet? O., hoc quidem nemo dubitavit Q.; v pass. z nom. neutr. pron.: id vero dubitandum est Ci. o tem je dvomiti, id ego hoc anno desisse dubitari certum habeo L.; redko s subst.: haec dicta parenti haud dubitanda refer V., dubitati tecta parentis O., ne auctor dubitaretur T., dubitata sidera Stat.; z odvisnim vprašanjem: Ter., dubito, quo modo loquar Ci. ne vem prav, cur igitur dubitas, quid de re publica sentias? Ci., restat, ut hoc dubitemus, uter potius Sex. Roscium occiderit Ci. preostane le še ta dvom, qualis sit futurus, ne vos quidem dubitatis C., dubito, num idem tibi suadere quod mihi debeam Plin. iun.; z odvisnim disjunktivnim vprašanjem: Pl., honestumne factu sit an turpe, dubitant Ci., dubitare virtuti an fidei popularium minus crederet S., Romulum … prius an quietum Pompili regnum memorem, … dubito H.; z izpuščenim prvim členom vprašanja: dubito, an turpe non sit Ci. ne vem prav, dubito, an hunc primum ponam N. ali naj ga ne … ; pesn.: an dea sim, dubitor O. dvomi se (dvomijo), ali sem boginja. Za zanikanim glag. klas. quin: Pl., O., Cu., Q., Suet., non dubito, quin brevi sit Troia peritura Ci., neque dubitare, quin, si Helvetios superaverint Romani, … Haeduis libertatem sint erepturi C.; tudi za stavki z nikalnim pomenom: quis igitur dubitet (= nemo dubitet), quin in virtute divitiae sint? Ci.; neklas. ACI (non [haud] dubitare skoraj = credere): Lucr., Q., Plin. iun., Suet., Miltiades, non dubitans ad regis aures consilia sua perventura (esse) N., non dubito fore plerosque, … qui … iudicent N., haud dubitans … Romanos nocte abituros L.; poklas. in v pozni lat. ACI tudi za nezanikanim glag.: dubitabant animas hominum immortales esse Lact., facilius dubitarem vivere me, quam … Aug.; v pass. (redko) z NCI: neque dubitabantur praescripta (esse) ei a Tiberio T.
b) pren. (o neživih subj.): si tardior manus dubitet Q., velut dubitans oratio Q., nec mox fama dubitavit Fl.
2. omahovati, obotavljati se, oklevati, pomišljati (se),
a) (o osebah); abs.: quid igitur ego dubito? Pl., ille haud dubitans cessisset patriā Ci., se neque umquam dubitasse neque timuisse C., magnitudine supplicii dubitantes cogit C., perterritis ac dubitantibus ceteris S., quid dubitas? nunc tempus poscere currus V.; z inf.: quid dubitamus pultare … Pl., dubitamus adhuc virtutem extendere factis … ? V., si venire dubitaret Cu., dubitat agnoscere matrem Stat.; elipt.: quod dubitas (sc. facere), ne feceris Plin. iun.; pogosteje pri zanikanem stavku: Q., Iust., hunc occidere non dubitavit Ci., supellectilem auferre non dubitasti Ci., ipsi transire flumen non dubitaverunt C., ne … dubites in proelia poscere Turnum V.; v stavkih z nikalnim pomenom: num dubitas id facere? Ci.; za zanikanim dubitare v tem pomenu redko quin: quare nolite dubitare, quin huic uni credatis omnia Ci., tum vero dubitandum non existimavit, quin ad eos proficisceretur C., nec dubitare eum, quin omnem regiam supellectilem cum pecunia traderet Cu.
b) pren. (o neživih subj.): dubitavit aciei pars S. fr., si fortuna dubitabit (= adversabitur) L.; pesn.: dubitantia lumina Sil. stekleneče oči. — Adv. pt. pr. dubitanter
1. dvomeč(e), dvomljivo: Gell., Aug., d. dicere Ci., haud d. Col. nedvomno.
2. obotavljaje se, pomišljaje (se): d. recepisse Ci., non d. Asin. Poll. in Ci. ep., Val. Max. brez obotavljanja. - dubius 3, adv. -ē
1. act. dvomeč, dvomljiv, ne vedoč, negotov: Pl., Lucr. idr., quae res est, quae cuiusquam animum in hac causa dubium facere possit? Ci., spemque metumque inter dubii, seu … , sive … V., retro dubius vestigia Turnus refert V., equites procul visi ab dubiis, quinam essent L., haud dubius, quin vera deferrentur a Graecis Cu., haud dubie L. ali nec dubie O., Iuv. brez pomisleka; z gen. (oz. loc. = v čem): d. animi V., mentis O., sententiae L.; z objektnim gen.: salutis, vitae O. obupavajoč nad … , d. fati Lucan. ne poznavajoč, viae ali portūs ac praesidii Sen. ph. negotov zastran … , consilii Iust. ne vedoč, kaj bi sklenil; z ACI: haud dubius facilem … victoriam fore L.; occ. omahujoč, neodločen (-čna -čno): dubii confirmantur C., hostibus dubiis instare S., dubio atque haesitante Iugurtha S., dubius, an transiret L., dubius, unde rumperet silentium H., dubius sum, quid faciam H., quid faciat, dubium, … haud patitur diu dubitare O., dubius animi (loc.) Cu., confessus dubie dubieque negans O.; pren. (o stvareh) majav: arcus Val. Fl., cuspis Sil.
2. pass. dvomen, dvomljiv, neodločen (-čena -čeno), nerazločen, nedognan; (o stvareh), poseb. o abstr.: genus causae, servitus, salus Ci., causa aperta minimeque dubia Ci., haec omnia dubia esse et incerta Ci., d. victoria C., S., laus, praeda S., res secernere apertas ab dubiis Lucr., dubio Marte V., dubio pugnae eventu Cu., d. caelum V. oblačno (prim.: dubius et quasi languidus dies Vell.), d. aurae V., negotove, dubiae crepuscula lucis O. = adhuc dubius dies Plin. iun. = adhuc dubia lux Lact. svit, nox O. somrak, lanugo O. še nerazločen (ali še puh ali že brada), cena Ter. in po njem H., Aus. obilna (ko človek ne ve, kaj bi najprej jedel), sidera Iuv., ius Q., consilia T. neodločeno (negotovo) namerjanje; (redko o osebah) = nezanesljiv: socii L., auctor O.; pogosto litota: haud dubia mors V. gotova, ut haud dubius praetor esset L. nedvomno, sequitur annus haud dubiis consulibus L. katerega konzula sta določena, non dubie Ci. ep., Q. ali nec dubiō (adv. abl.) Ap. nedvomno, brez dvoma; occ. sumljiv, nevaren, neugoden: quae (loca) dubia visu videbantur S., mons erat ascensu dubius Pr., tempora d. (naspr. secunda) H., dubiis formidolosisque temporibus Ci., dubiae res (položaj) Pl., L., S., d. pinus O. ogrožena ladja, tako tudi: d. caput Val. Fl.; d. aeger O. nevarno oboleli. Neutr. sg.
1. adj. dubium dvomljivo, v zvezi z esse, skoraj praviloma v zvezah, kjer lahko stoji tudi glag. dubitare: quasi dubium sit aliquid Ci., haud dubio L. ker ni bilo dvomljivo; ut de earum (causarum) iure dubium esse non possit Ci., de re dubium est Q.; z odvisnim vprašanjem: Plin. iun., dubium est, uter nostrum sit inverecundior Ci., si esset dubium, petissent necne Ci., Ambiorix copias suas iudicione non conduxerit … an tempore exclusus, … dubium est C.; d. est, utrum ridere audientes an indignari debuerint Q.; pesn. in poklas. kot vrinjeni stavek: Suet., Iust., Fl., qui (latex) potus dubium (= de quo dubium est), sistat alatne sitim O., Erechtheus, iustitiā dubium validisne potentior armis O. o katerem se ne ve, ali … , codicilli, dubium ad quem scripti Q., extincto Maximo, dubium, an quaesita morte T.; v zanikanem stavku s quin: Ter., Q., Gell., non est dubium, quin … id possit notare Ci., nemini video dubium esse, quin … spoliarit Ci., dubiumne est ali cui dubium (= nemini dubium) est, quin … Ci.; z ut: an dubium est, ut dare posset imperium imperator, qui … Plin. iun.; neklas. z ACI: Pl., Ter., Plin. iun., Suet., nemini erat dubium, si adfuisset, illam Atheniensīs calamitatem accepturos non fuisse N., haud dubium erat expugnari … opera … potuisse L.
2. subst. dubium -iī, n
a) dvom(ba), dvojba: sine dubio Ter., Ci., Q. = procul dubio Lucr., L., Plin. brez dvoma, nedvomno, pro haud dubio habitum L. imelo se je za nedvomno, beneficium in dubium vocare Ci. ali in dubio ponere L. podvomiti o … , aliquid venit alicui in dubium Ci. ep. kdo začenja dvomiti o čem, summam pecuniae quantam aecum esset promitti, veniebat in dubium L. je postajalo dvomljivo, in dubio esse Ter., Lucr., Plin., Q. ali stare in dubio Lucan. dvomljiv biti.
b) nevarnost, pogubnost, brezizhodnost: nunc venio in dubium Ter., tua fama et gnatae vita in dubium veniet Ter., alicuius fortunas in dubium devocare C. ogroziti (ogrožati), bona, fortunae possessionesque omnium in dubium … revocabuntur Ci., libertas nostra in dubio est S. je ogrožena, in dubium futurum (= venturum) esse O., in dubio vitae lassa Corinna iacet O. na smrt bolna; v pl.: mens dubiis percussa labat Lucan. - dūcō (st.lat. doucō) -ere, dūxī, ductum (prvotno *deucō; prim. lat. dux, nem. ziehen vleči, Zeuge, zeugen)
I.
1. vleči: d. sacra pilentis per urbem V., pondus aratri O., navem per adversas undas (proti vodi) O., difficile iter, vix quā singuli carri ducerentur C. koder so se … mogli peljati, d. capellam V. za seboj vleči, sidera crinem ducunt V. vlečejo za seboj, d. retia ducentia pisces O., subtemen ductum inter stamina O., d. ferrum per alicuius viscera Sil. meč v telo poriniti; d. os Ci. ali vultum ad fastidia, ad suspiria O. zategniti; sibi quisque ducere trahere rapere S. (gl. traho II., 2.); occ. s proleptičnim obj. (vlekoč) narediti, delati, napraviti, tvoriti, ustvariti,
a) = presti: fila, lanas O., stamina O., Tib., pensa manu Iuv.; pren.: forte epos ducit H. plete junaško pesnitev, d. carmina, versūs O. pesniti; d. lineam Cels., Plin., Q. povleči, potegniti, litteram in pulvere O. narisati, orbem Sen. ph., Q., flamma apicem per aëra duxit O. (gl. apex), colaphum alicui d. Q. klofuto pripeljati komu, klofniti, gravem, sibi alapam duxit Ph. močno se je klofnil.
b) iz kovine, marmorja idr. (iz)oblikovati, izdel(ov)ati, ustvariti (ustvarjati): alii thoraces aēnos aut lēvīs ocreas lento ducunt argento V., vivos ducunt de marmore vultus V., d. lateres Vitr., aliquem ex aere Plin.
c) stavbe idr. (z)graditi, postaviti (postavljati), spelj(ev)ati: parietem Ci., murum L., muros H., vallum C. nasuti, fossam C., Plin. iun. izkopati, vallum fossamque L., viam L., arcum O.
2. = producere iztegniti (iztezati), raztegniti (raztezati): ut muliercula mihi digitulos ducat Sen. ph., pren. na dolgo vleči, na dolgo raztegniti (raztezati): longas voces in fletum V., amores (svoje hrepenenje) in longum V.; od tod d. tempus Ci., N. odlašati, zavlačevati, bellum Ci., N. idr. vojno zavlačevati, vitam longius V., O. podaljš(ev)ati, vitam per extrema V. ali animam L. životariti, horas flendo V. ure prejokati, noctem ludo V. preigrati, aetatem H. ali aetatem in litteris Ci. preživeti, cum res diu ducta esset N. se je bila zavlekla, diem ex die d. C. odlašati iz dneva v dan.
3. nase vleči, k sebi vleči (potegniti): minutum ferrum (železni koščki), quod similes (magnetae) lapides similiter ducunt Varr., magnes ducit ferrum Pr., d. frena manu O. nategniti, remos O. veslati, bracchia (arcūs) V. nape(nja)ti, alterna bracchia O. pri plavanju krčiti in iztezati = plavati; occ. nase vzeti, nase jemati, dobi(va)ti: formam O., pallorem ducunt rami O. bledijo, ducit uva colorem O. se barva, dobiva barvo, rimam duxerat paries O. je bila počila, cānentem plumā d. senectam V. osiveti in postarati se, d. cicatricem L.; pren.
a) k sebi privabiti (privabljati), mikati, zanimati, zabavati, razveseljevati: nescio quā natale solum dulcedine captos ducit O., (Orpheus) dum carmine silvas et saxa ducit O., pocula ducentia somnos H., O., ducit uterque color Pr., quos ipsa pericula ducent Lucan., ducite ab urbe domum, mea carmina, ducite Daphnin V.; v pass.: fabellarum auditione ducuntur Ci.
b) koga prevze(ma)ti, zavajati: errore duci Ci.
4. iz česa vleči, potegniti, izdreti (izdirati): sortes d. Ci. žrebati, ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci., stat ductis sortibus urna V., sacerdos sorte ductus V. izžreban, tako tudi: sorte ducti e primoribus T., sorte iudex in reum ductus Suet.; vaginā d. ferrum (meč) O., auxilium ducto mucrone petebat V.; pren.: d. anhelitūs O. sopsti, gemitūs de (ab) imo pectore V. globoko vzdihovati, alto suspiria pectore O., fletum Pr. stokati, verba longā morā Pr. izjecljati; pren.
a) zaje(ma)ti, povze(ma)ti, izvesti (izvajati), (rod) nadaljevati: ingressionem non ex oratoriis disputationibus d. Ci., unde haec omnis causa ducitur Ci., unde hoc mendacium ductum est? Ci. od kod se je … vzela? d. genus Olympo V., originem ab aliquo H., ortūs ab Elide O., generis primordia ab aliis O., a sanguine Teucri d. principium O.; tua sectus orbis nomina ducet H. bo dobil tvoje ime, qui duxit ab oppressa meritum Carthagine nomen (= Scipio Africanus minor) H.; poseb. etimološko izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati: ab eundo nomen (Iani) est ductum Ci., di Penates sive a penu ducto nomine … , sive ab eo, quod penitus insident Ci., quod (nomen) utrumque a Graeco est ductum Q.
b) duci = izhajati, zače(nja)ti, izvirati: ab eodem verbo ducitur saepius oratio Ci.
5. vase vleči,
a) z dihanjem vase vleči, vdiha(va)ti: spiritum (auram bonam floris Min.) naribus Varr., spiritum Ci., Corn., Cu., Sen. ph. dihati, portūs, quibus vitam et spiritum ducitis Ci., ab aëre eo, quem spiritu ducimus Ci., quae (anima) ducta est spiritu Ci., neque habet quas ducat spiritus auras O. nima zraka, ki bi ga mogel dihati, frigus ab umbra d. O. hladni zrak v senci dihati, naribus d. tura H.; pesn.: somnos d. V. dremati, spati.
b) piti, (v)srkati, vsrkavati, srebati: nectaris sucos, pocula Lesbii, Liberum H., situlas duas plenas mero Vop.; pren.: d. sollicitae iucunda oblivia vitae H. prijetno pozabljati … življenja (prim.: longae ducentem oblivia poenae Val. Fl.); z metonimičnim obj.: puer ducens (ubera) O. sesajoč.
II.
1.
a) peljati, voditi: loro equum N., loris equos L., principes obsidum loco C., aliquem ante currum L., vinctum ante se Thuynem agebat, ut si feram bestiam captam duceret N., d. aliquem per omnia V., ducente deo V. ob božjem vodstvu, nullo ducente O. brez vodnika, illum … non equus impiger curru ducet Achaico victorem H., quem ducit priva navis H.; poseb. se ducere pobrati se, zmuzniti se, popihati (jo): Kom., Ci. ep.; pren.: duci ventre levem H. trebuhu rad streči. Kam? se ad regem Pl., se duxit foras Ter., d. aliquem intro ad aliquem Ter., qui hospites ad ea, quae visenda sunt, ducunt Ci., manu d. aliquem ad limina in tecta V.; occ. α) drž.pr. in jur. koga za kazen kam odpeljati, odvesti: d. aliquem in carcerem, in vincula Ci., L. idr., ad mortem Ci., N. idr., ad necem Ci., ad supplicium Ci., Suet., in ius (pred sodišče) L., tudi samo ducere, duci (sc. ad supplicium) Sen. ph., Plin. iun., Suet., ducite nos quo lubet tamquam quidem addictos Pl., ducite, ubi ponderosas crassas capiat compedes Pl., addictus Hermippo et ab hoc ductus est Ci., nos iube duci Cu., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. rh. β) medic. odvajati: sanguinem Plin., alvum Cels. trebuh sčistiti, drisko imeti.
b) koga odpeljati, odvesti; od kod? eum hinc domum Ci., quadrupedes praesepibus (abl.) O., se a Gadibus Asin. Poll. in Ci. ep.
c) pren. α) napelj(ev)ati: aquam non longe a villa Ci., aquam per fundum alicuius Varr., Ci. ep., aquam in urbem L. β) kam peljati, držati (o cestah, poteh): quā te ducit via, dirige gressum V., Brundisium Minuci melius via ducat an Appi H., duxit via in leniter editum collem L., monstro viam, quae ducat ad undas O., via … ducit ad infernas sedes O., iter, … Stygiam qua ducat ad urbem, ignorant O. γ) koga k čemu gnati, nagniti (nagibati), usmeriti (usmerjati), napotiti: quo quemque ducebat voluntas Ci., ali spes Cu., ita me ad credendum tua ducit oratio Ci.; v pass.: litteris eorum et urbanitate Chrysogonus ducitur, ut … Ci., cives laude et gloria ducuntur Ci., rerum ordine ducor O. hočem se pustiti voditi. Pogosto pt. pf. (ki se ne prevaja): studio philosophiae ductus N. iz nagnjenja do … , amore ductus N. ali caritate patriae ductus N. iz ljubezni, suspicione ducti N. zaradi suma.
č) koga za nos voditi, vleči, potegniti, za norca imeti, varati: repperi, qui senem ducerem Pl., etiam nunc me ducere istis dictis postulas? Ter., ut phaleratis dictis ducas me Ter., calamo salientes ducere pisces O., promissis ducere amantem Pr.
2. occ.
a) privesti, pripeljati: duc nigras pecudes V., equum duci iubet V.; pren.: (Lucifer) ducit diem V., (sidera) ducunt noctem V., ducere soporem Tib.
b) kam s seboj vzeti (jemati): suas mulierculas secum in castra Ci., in provinciam poëtas Ci., Ennium in Aetoliam Ci. poet., uxorem in convivium N., in Hispaniam secum duxit filium N., iube dona (me) ducere V. daj (mi), da vzamem s seboj, quos Mincius ducebat in aequora pinu V. ki jih je Mincij s seboj ven … peljal, mihi ducendus est comes H., vellem, me duxisses O. da bi me bil s seboj vzel, duxit sua praemia victor O. je s seboj vzel = je dobil.
c) žensko (kot nevesto, ženo) na svoj dom peljati, žensko v zakon vzeti, za ženo vzeti, poročiti, z žensko poročiti se, (o)ženiti se: qui … ducit uxorem domum Pl., quis east, quam vis ducere uxorem? Pl., hodie uxorem ducis? Ter., duxit uxorem … optumi et calamitosissumi viri filiam Ci., Orgetorigis filiam in matrimonium duxerat C., una (uxor), … quam domo secum duxerat (= in matrimonium duxerat) C., ducere ex plebe L. plebejko poročiti, coniuges, quas iuvenes duximus Cu., coniuges ducunt Iust. ženijo se; v pass.: tibi ducitur uxor V., datur ducenda (za ženo) Lavinia Teucris V.; abs.: si tu negaris ducere, ibi culpam in te transferet Ter., dic te ducturum Ter., qui ducit O. ženin; sramotilno: scortum (scorta) ducere Pl.; redko o ženski = omožiti se: Cod. I.
č) (sprevod idr.) voditi, prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati): pompam, materno cineri pompam O., pompas ad delubra V., alicui funus Ci., tristia funera d. V., exsequias Cu., Plin., choros H. rajati, plesati, quae (Naïdes) … festas duxere choreas O.
3. voj.
a) čete peljati, voditi, veleti korakati (marširati): in Galliam mutilatum ducit exercitum Ci., vestros nautas contra Carthaginem Scipio duxit Ci., d. exercitum Uticam, ali in Bellovacos, ali in fines Suessionum, ali ab Allobrogibus in Segusiavos, d. reliquas copias contra Labienum, cohortes ad eam partem munitionum C., Epaminondas exercitum duxit in Peloponnesum adversus Lacedaemonios N., naves ex Syria in Asiam ducere iussus erat N., recto itinere d. exercitum ad eos, quos … L., iussus partem legionum ipse aut per filium in Armeniam ducere T.; pass. (o vojakih): quam in partem aut quo consilio ducerentur C.
b) abs. (o vojskovodji) marširati, naprej pomakniti (pomikati) se, naprej iti, napredovati: (Mettius) ducit quam proxume ad hostem potest L., Tullus … contra hostes ducit L., profectus ex hibernis in Etruriam ducit L., castra in viam deferunt, qua Hannibal ducturus erat L.
c) voditi = na čelu iti (korakati, marširati), veleti komu na čelu korakati: pars equitum ducebant T., agmen d. Cu. biti sprednja četa, legiones expeditas d. C.
č) poveljevati, velevati, zapovedovati komu: qua in legatione (Murena) duxit exercitum Ci., L. Catilina ducit exercitum hostium Ci., cum (Eumenes) … imperator (kot vojskovodja) exercitum duxisset N., qui primum pilum ad Caesarem duxerat C. ki je bil pri Cezarju (= v Cezarjevi vojski) poveljeval prvemu manipulu (triarijev), ordinem d. C. centuriji poveljevati, biti stotnik, cum adhuc ordines duceret Suet., d. aciem, turmas, Rutulos V.; pren. prvi biti, glavar biti, načelnik biti, načelovati (v čem, čemu): d. ordines, familiam Ci., toros O., classem (discipulorum) Q.
III.
1. meniti, imeti za kaj, šteti za kaj, smatrati za kaj (gr. ἡγεῖσϑαι): sic equidem ducebam animo rebarque futurum V.; v act. z dvojnim acc.: malum quom amici tuom ducis malum Pl., repulsam tuam duxerunt triumphum suum Ci., omnia pericula levia duxerunt Ci., ista nimis antiqua ac stulta ducimus Ci., aliquem victorem d. N., nil rectum nisi quod placuit sibi ducunt H., id optimum d. Cu.; v pass. z dvojnim nom.: poenā ille dignus ducitur N.; z ACI: qui se regem esse ducebat Ci., ut omnia tua in te posita esse ducas Ci., si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., qui ei quoque rei fructum suo iudicio tribuendum esse duxerunt Ci., quod nefas esse duceret N., nihil eum efficere non posse ducebant N. menili so, da more vse storiti, quae mox usui fore ducebat S., equidem ego fabulam fictamque rem esse ducebam L.; s predikatnim gen.: (id) continentis debet duci N. (to) se mora šteti za vzdržnost, tutelae deinde nostrae duximus L., tamen officii duxit Suet.; z gen. pretii: d. aliquid parvi, d. aliquid pluris Ci. kaj malo, više ceniti; s finalnim dat.: vos eritis iudices, laudin' an vitio duci id factum oporteat Ter., si quis despicatui ducitur Ci. če koga zaničujejo, aliquid laudi d. N. v slavo šteti, honori ducitur S. šteje se v čast (prim.: id mihi honori est Ci.); s prepozicionalnimi izrazi ali samim abl.: d. aliquid in malis Ci. med zla šteti, aliquem in hostium numero C. med sovražnike (za sovražnika) šteti, deorum numero eos solos ducunt, quos cernunt C. med bogove štejejo le tiste, d. in gloria Plin. v slavo šteti, za slavno imeti, tu ausus es pro nihilo … tot res sanctissimas ducere? Ci., supra ea veluti ficta pro falsis ducit S., d. aliquem pro hoste Lact., vos adfinium loco ducerem S.
2. occ.
a) ceniti, računati, v račun vzeti (jemati), preračuna(va)ti: ut peraeque ducerent Varr., nonaginta medimnûm milia duximus Ci., fenus quaternis centesimis d. Ci., dico me centesimas ducturum Ci. ep., centesimis sexennii ductis Ci. ep., non duco in hac ratione eos (oratores), quibus … Ci. ne jemljem v račun, ne vštevam, sicuti fit, cum ter terna ducuntur Gell.
b) rationem alicuius rei ducere kaj v poštev vzeti (jemati), upoštevati kaj, ozirati se, gledati na kaj: facultatis ad agendum ducta ratio est Ci., qui dicerent, … officii rationem in omni vita, non commodi esse ducendam Ci., d. rationem salutis meae Ci. ep., d. suam quoque rationem Ci. tudi svojo korist upoštevati, duxi meam rationem Ci. ep.
Opomba: Star. imp. duce: Pl.; inf. pr. pass. ducier: Ter. Sinkop. pf. duxti (= duxisti): Varr., Cat., Pr.; inf. pf. act. duxe (= duxisse): Varr. - dudar dvomiti; bili neodločen
lo dudo dvomim o tem
a no dudarlo nedvomno
dudo en hacer a. ne morem se odlučiti za kaj
no hay que dudar tu ni nobenega obotavljanja