Franja

fight² [fait] prehodni glagol & prehodni glagol (against, about, for, with, on behalf of)
boriti, vojskovati se; odbijati; braniti (se); priboriti si; premagati; pestiti se, boksati; prepirati se

to fight one's battles over again obnavljati spomine na razburljive dogodke v svoji preteklosti
that cock won't fight to ne bo držalo; tukaj nekaj ni v redu
to fight with one's gloves off ne izbirati sredstev za boj, ne prijemati koga z rokavicami
to fight a lone hand boriti se sam, brez pomoči
to fight for one's own hand boriti se za lastno korist
to fight shy of s.o. izogibati se koga
to fight for dear life boriti se na življenje in smrt
to fight in the last ditch do kraja se boriti
to fight a good fight hrabro se boriti
to fight one's way prebiti se
to fight a question prepirati se za kaj

fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
fil aérien vod nad zemljo
fil d'araignée nit pajčevine
fil de bois lesno vlakno
fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
fil à brocher nit za spenjanje
fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
fil à coudre sukanec
fil électrique električna žica
fil gros dreta
fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
fils de fer barbelés bodeča žica
fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
fil occupé žica pod napetostjo
fil à plomb grezilo
fil du rasoir rezilo britve
fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
fil retors sukanec
fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
fil de la vie nit življenja
fils de la Vierge pajčje niti
boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
brin masculin de fil nitka
coup masculin de fil telefonski pogovor
mince comme un fil tenek kot nit
réseau masculin de fil de fer žična ovira
téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
au fil de l'eau s tokom
au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
de droit fil v smeri vlaken blaga
de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
aller de droit fil naravnost proti cilju iti
avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
développer le fil odvijati žico
donner le fil nabrusiti
donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
(familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki

fīliālis -ōnis, f (fīlius) sinovstvo (o razmerju Kristusa do Boga Očeta): Cass.

fill² [fil] samostalnik
polnost, zadostnost; polnitev; nasičenost

to eat one's fill do sitega se najesti
to gaze one's fill nagledati se
to weep (ali cry) one's fill izjokati se
a fill of tobacco (polna) pipa tobaka
to drink (ali have) one's fill napiti se, kolikor si želimo

filmoteka samostalnik
1. (zbirka filmov) ▸ filmtár
Doma ima svojo filmoteko, kjer je zbirka štiristotih filmov. ▸ Otthon négyszáz filmből álló saját filmtára van.

2. (izposojevalnica filmov) ▸ filmkölcsönző, filmtár
Skupaj z ženo sva hodila v filmoteko in si ogledovala vse znane filme od nemih do najnovejših. ▸ A feleségével filmkölcsönzőbe jártak, és megnézték az összes ismert filmet a némafilmektől kezdve a legújabb filmekig.

filtrer [filtre] verbe transitif filtrirati, precediti, precejati; verbe intransitif prenikati, prenikniti, precediti se

filtrer un liquide, un gaz filtrirati tekočino, plin
filtrer une décoction de camomille precediti kamilični čaj
les sirops filtrent lentement sirupi se počasi precejajo
filtrer des personnes, des nouvelles strogo kontrolirati prehod vseh oseb, širjenje vesti
la nouvelle de l'attentat a filtré jusqu'à nous vest o atentatu je proniknila do nas

fimbria -ae, f, nav. pl. fimbriae -ārum, f (najbrž iz *find-sria: findere) ob tkanini puščene niti osnutka = závrniki, niti, resice, franže: Varr., Petr., Ap., Vulg. cura fimbriarum Plin. puljenje niti (bolnih za vročico), si manibus quis … fimbrias diducit Cels., fimbriae vestimentorum P. F.; sg. kolekt. fimbria vestimenti Vulg. iz resic napravljen rob (obšiv) obleke; pren.: fimbriae cincinnorum Ci. konci kodrov. — Kot rim. priimek Fimbria -ae, m Fímbrija:

1. C. Flavius F. Gaj Flavij F., „homo novus“, ki se je l. 101 dokopal do konzulske časti, čislan kot sodnik in govornik: Ci.

2. C. Flavius F., marijevec in Cinov tovariš; v vojni z Mitridatom se je kot legat sprl s poveljnikom Valerijem Flakom in ga tudi l. 86 umoril, a ga je Sula premagal; nato je F. v Pergamu l. 84 naredil samomor.: Ci., L.

fin moški spol konec, zaključek, izid; smrt; smoter, cilj, namera, namen

fin de mesa poobedek
fin de semana konec tedna, vikend
dar fin umreti
dar (poner) fin (a) dokončati, dovršiti
lograr (conseguir) un fin cilj doseči
llevar a buen fin srečno do konca izpeljati
a fin(es) de mes ob koncu meseca
a fin de descubrir el robo da bi odkrili tatvino
a fin de que no ocurra alguna desgracia da se ne bi zgodila kaka nesreča
al fin, (al fin al fin) končno
al fin y al (a la) postre, al fin y al cabo na koncu, z eno besedo
con el fin de z namenom, da
en fin končno, skratka, konec koncev
para fin de fiesta na koncu, še povrhu, vrh tega
por fin končno, nazadnje
por fin y postre končno
sin fin neskončen, brezštevilen, neštet
un sin fin de obstáculos neštete zapreke
el fin corona la obra konec dober, vse dobro
salvo buen fin (trg) z običajnim pridržkom

find¹ [faind]

1. prehodni glagol
najti, nahajati, odkriti, odkrivati; spoznati, opaziti; ugotoviti, izvedeti; misliti, soditi; odločiti; nabaviti, oskrbeti, opremiti; izreči, izraziti; iti po kaj

2. neprehodni glagol
zaslediti divjačino
pravno odločiti, razsoditi; zdeti se

to find amiss grajati
to find expression izraziti se
to find fault with grajati koga ali kaj
to find favour imeti podporo, zaščito
pravno to find s.o. guilty spoznati, da je kdo kriv
pogovorno to find one's feet pridobiti zaupanje v samega sebe, uveljaviti se
pravno to find a true bill izjaviti, da je vzrok tožbe utemeljen
to find s.o. in s.th. oskrbeti koga s čim
I cannot find it in my heart srce mi ne da
I could find it in my heart rad bi
how do you find yourself? kako se imaš?
to find one's match najti pravega moža ali enakovrednega nasprotnika
the jury found for the culprit porota je osvobodila obtoženca
I trust this finds you well upam, da boste dobrega zdravja, ko boste dobili to pismo
to find o.s. sam se oskrbeti; znajti se
to find pleasure in s.th. imeti s čim veselje

finesa samostalnik
1. (podrobnost; dodelava) ▸ részlet, fineszNekaj rezerve ima še pri piljenju fines, na čemer bo delal do olimpijskega nastopa, največjo zalogo pa skriva v adrenalinu. ▸ A részleteken még van mit csiszolnia, ezen az olimpiai fellépéséig még dolgozni fog, de a legnagyobb tartaléka az adrenalin.Večer pa je potekal v znamenju uigranega dueta, ki do potankosti obvlada finese obeh inštrumentov. ▸ Az estet egy alaposan egymáshoz szokott duó játéka jellemezte, akik ismerték a hangszeres játék legapróbb finomságait.
V veliko pomoč mi je seveda računalnik, ki opravi težaško delo, sam pa se lotevam fines. ▸ A számítógép természetesen nagy segítségemre van, elvégzi a nehéz munkát, míg én a finomhangolást végzem.

2. (o prefinjenost) ▸ finomság
Naša vina so imela fineso. ▸ A borainkban benne volt a finomság.
Priporočamo nakup temne obleke iz finega volnenega blaga, tanke vertikalne črte pa vam bodo dodale še kanček finese. ▸ Javasoljuk a sötét, finom gyapjúszövetből készült ruha megvásárlását, a függőleges vékony csíkok egy csipetnyi finomságot kölcsönöznek neki.

finezza f

1. tenkost, drobnost, finost:
la finezza di un tessuto finost, rahlost tkanine

2. pren. ostrina, ostroumnost, prodornost:
finezza di mente ostroumnost
finezza di udito ostrina sluha

3. prefinjenost, finesa, uglajenost, nežnost:
intaglio eseguito con grande finezza izredno fino izdelana rezbarija
trattare qcn. con finezza uglajeno se vesti do koga

4. prijaznost, ljubeznivost:
mi hanno circondato di finezze obsuli so me z ljubeznivostmi

finger¹ [fíŋgə] samostalnik
prst; mera za globino ali debelost; kazalec (na uri)

to burn one's fingers opeči si prste
his fingers are all thumbs zelo je nespreten
by a finger's breadth komaj, za las
to be finger and glove with s.o. biti s kom zelo zaupen
to have a finger in (the pie) imeti svoje prste vmes
to have s.th. at one's finger tips (ali ends) imeti kaj v malem prstu
my fingers itch komaj čakam
to the finger nails popolnoma
one can number them on one's fingers človek bi jih lahko seštel na prstih
to keep one's fingers crossed držati figo
to lift one's little finger preveč piti
to look through one's fingers spregledati kaj, skozi prste gledati
to lay (ali put) a finger on s.th. imeti svoje prste vmes
not to raise (ali lift) a finger on behalf of niti s prstom ne migniti zaradi
to snap one's fingers biti ravnodušen do česa
to twist round one's (little) finger oviti si okoli prsta
one can do with a wet finger to je lahko narediti
within a finger's breadth of one's ruin na robu propada
index (ali first) finger kazalec
middle finger sredinec
ring finger prstanec
little finger mezinec

Fingerspitze, die, konica prsta; in den Fingerspitzen haben imeti v prstih/občutek za; bis in die Fingerspitzen do konca prstov

finir [finir] verbe transitif končati, dokončati, konec napraviti (quelque chose s čim); prenehati; dovršiti, dodelati, izdelati; verbe intransitif končati se, iti h kraju, nehati (se); poteči (pogodba); umreti, izgubiti življenje

j'ai fini končal sem, gotov sem
en finir napraviti konec (avec z)
n'en finir plus ne priti do kraja, ne nehati
c'est à n'en plus finir temu ni ne konca ne kraja
finir par faire quelque chose končno, nazadnje kaj napraviti
à n'en plus finir brez konca
pour en finir da na kratko naredimo
finir mal, bien slabo, dobro (se) končati
finir de parler, de travailler nehati govoriti, nehati z delom
des applaudissements masculin pluriel à n'en plus finir odobravanje, ploskanje brez konca in kraja
finir en pointe končavati se v konico
finir la vaisselle končati s pomivanjem posode
c'est fini de rire konec je smeha, stvar postaja resna
(familier) finir en beauté uspešno, dobro se končati
tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro

finish¹ [fíniš] samostalnik
konec, zaključek; cilj, iztek; dovršitev, spopolnitev
tehnično zgladitev, apretura

to bring to the finish dokončati
to fight to a finish boriti se do zadnjega
to be in at the finish priti v zaključni del tekme

finish [finiš] masculin, sport finiš; odločilni napor pri zadnjem delu tekmovanja (teka, dirke)

au finish v finišu
match masculin au finish tekma do izločitve enega od nasprotnikov

first³ [fə:st] samostalnik
začetek; prva stopnja; prvi; prvi razred
glasba prvi glas; prvi v mesecu
množina prvovrstno blago
železnica vagon prvega razreda

from the first od začetka
at (the) first najprej
from first to last od začetka do konca
to travel first peljati se v prvem razredu
trgovina the first of exchange prva menica

flagrō -āre -āvī -ātum (indev. kor. bhleig̑- svetiti se, plamteti; prim. gr. ϑλέγω plamtim, φλόξ plamen, lat. flamma, fulgere, fulgur, fulmen [iz *fulgmen], fraxinus, sl. blesk, bliskati se, stvnem. blic = nem. Blitz)

I. intr.

1. s plamenom goreti, plamteti, plapolati: Iuv., Suet., Amm., Cl., flagrantīs onerarias … videbatis Ci., flagrabat stomacho flamma Lucr., flagrabant ignes O., flagrant altaribus ignes Sil., quae (harenae) ubi flagrare coeperunt Cu. žareti, faex vini siccata per se flagrat Plin., flagrantia cernens corpora cara rogis Val. Fl., urbes igne caelesti flagrasse concesserim T.

2. metaf.
a) lesketati se, iskriti se, bliščati (bleščati) se, žareti: flagrant lumina nymphae O., flagrant ac micant oculi Sen. ph., flagrantis portitor undae Lucan.; z acc.: oculi mite quiddam … flagrantes Sen. ph. nekako milo … žareče.
b) pren. goreti, plamteti, žareti: Italia flagrans bello Ci. Italija, ki gori v vojni, cum omnia bello flagrarent L. ko je povsod plal vojni plamen, flagrante, adhuc … bello T. ker je še povsod plal vojni plamen, ker je še povsod razsajala vojna, uti cuiusque studium … flagrabat S. je plamtelo, flagrante … libertate T. ko je čut za svobodo še plamtel, bil še živ; navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: flagrabant vitia libidinis apud illum Ci. v njem so žarele; enalaga: convivia, quae domesticis stupris flagitiisque flagrabunt Ci. pri katerih bo vse žarelo od … ; occ. α) od kake strasti ali za kaj goreti, — vnet biti, navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: fl. desiderio, odio, studio dicendi Ci., vir flagrat cupiditate, mater flagrare coepit amentiā, invidiā flagrat ordo animus immortalitatis amore flagravit Ci., recentibus praeceptorum studiis flagrans Ci. ves goreč od vneme za nauke, ki si se jih pravkar navzel, flagrabat domus studio et cupiditate hominum Ci. je bila polna ljudi z gorečo ljubeznijo in željo, fl. pugnandi cupiditate N., cupidine O., ardore coeundi Col. eximio litterarum amore Q., amore audendi Sil., libidinibus in mulieres Suet.; pesn. z acc.: flagrans amor Heben Pr. vneta za … ; z inf. = goreče (živo) želeti: ire in aciem … flagrabant T., flagrant comitari Stat. β) (raz)srditi se: voce ducis flagrant animi Lucan. γ) nadlegovan (mučen) biti (v sl. navadno bolje z act. obratom), trpeti muke zaradi česa, trpeti kaj: fl. infamiā Ci., Suet. ali rumore malo H. na slabem glasu biti, fl. invidiā propter interitum C., Gracchi Ci. hudo osovražen biti, inopiā et cupidinibus S. fr., vitio gentisque suoque O., flagrantia levibus causis praecordia Iuv., curis flagrantia corda Sil. —

II. trans. komu ljubezen vneti do koga: miseram patri flagrabat (po drugih flammabat) Elissam Stat. — Od tod adj. pt. pr. flagrāns -antis, adv. flagranter,

1. goreč, plamteč, vroč: ara, domus O., flagrantem ramum eripit ab igne O., fl. telum V., Sil. blisk, strela, fulmen Varr. Atac. ap. Q., pinus V., canicula H., ruina Sil. gorečega stolpa, lacus sanguine flagrantes Sil., fax flagrantior (pren.) Vell., fax flagrantissima Amm., flagratissimus aestus (pren.) L., aestate flagrantissimā Gell., quae (pars terrae) est solis calore flagrantior Lact.

2. metaf.
a) svetel kot ogenj, bleščeč, žareč, žarek, žaren: Amm., Cl., oculi Ci., O., crinis O., monilia Val. Fl., vultus T., flagrantior aethere lampas Sil. (o soncu); enalaga: sidereo flagrans clipeo V., flagrans oculis T. s plamtečim pogledom.
b) goreč, vroč, žareč: genae V., Val. Fl.; o abstr.: studium, cupiditas Ci., cupiditas flagrantissima Val. Max., cupido flagrantior T., Aur., fl. amor H., Plin. iun., amor flagrans in aliquam T., amor flagrantissimus Val. Max., fl. oscula H., adhuc flagranti crimine comprehendi Cod. I. prav pri dejanju.
c) razburjen, razdražen, razsrjen, strasten, ognjevit, vnet, isker, živ(ahen), hud: multitudo Iudaeorum Ci., flagrans studio laudis Ci., flagrans … Lampadium fit Lucr., fl. tumultus V., comitia Plin., castra, arma, bella Sil., ingenium, pectus Val. Max., animus T. flagrantissimā eo in tempore gratiā Pallas T. v največji, ira flagrantior Ap., societatem alicuius … flagranter desiderare Aug., flagrantius percontans Aug., aviditas flagrantius adolescens Aug., tanto flagrantius amabit Fr., flagrantius exarsere Amm., (Gaium ac Lucium) destinari consules … flagrantissime cupiverat T.; enalaga: flagrantissima flagitia T. silno divje objestnosti.

flanc [flɑ̃] masculin bok, stran; figuré, poétique naročje

flanc à flanc bok ob boku
se battre les flancs zelo se truditi, se napenjati
être sur le flanc (familier) biti ves izčrpan, biti v postelji, biti bolan
mettre quelqu'un sur le flanc (familier) koga utruditi do izčrpanosti
prêter le flanc odkriti svojo slabo, šibko stran, izpostaviti se, dati povod
prêter le flanc à la critique izpostaviti se kritiki, dati povod za kritiziranje (zaradi svojega vedenja)
tirer au flanc (familier) delati se bolnega, militaire zabušavati, odtegniti se obveznosti

flātus -ūs, m (flāre)

1. pihanje vetra, piš, vejanje, pihajoči veter, sapa: fl. secundus O., adversus Plin., ante lucanus Sen. ph., invidus fl. (noti) H., fl. etesiarum Plin., aurae Lact., Vulg., Amm., aëris Cael.; v pl.: flatūs Boreae V. (prim. gr. πνοιὴ Βορεάο Hom.), hiberni fl. Euri V., fl. austri Cat., ventorum Sen. ph., Iust. cum … nec pervia flatibus esset (humus) O.; metaf. sapa sreče: Sen. tr., Amm., cum prospero flatu eius (fortunae) utimur Ci., ad id, unde aliquis flatus ostenditur, vela do Ci. (prim.: Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača Prešeren), cuius animum nec prospera (fortuna) flatu suo efferet nec adversa infringet L.

2. pihanje, puhanje: flatu figuratur vitrum Plin.; occ.
a) puhanje = sopenje: fl. validi Ci. poet., equorum V., Amm.
b) izpuh (trebušnih) vetrov: cum aliquid immundum flatu explodis Tert. kadar … izpuhneš, kadar prdneš; od tod flatus ventris tihi trebušni vetrovi, tihi prdec (naspr. crepitus ventris; gl. crepitus): flatum crepitumque ventris emittere Suet.

3. piskanje na flavto, zvoki flavte: tibia … erat utilis … complere sedilia flatu H.

4. meton.
a) sapa, dih: V. idr. fl. vitae Aug.
b) duša: Prud.
c) napuh, prevzetnost; večidel v pl.: det libertatem fandi flatusque remittat V., tumidi fl. O. (?), non hi tum flatus, non ista superbia dictis Val. Fl., magniloqui fl. Stat.