Franja

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

vzéti to take

vzéti si čas to take one's time
vzéti si dopust to take a holiday; to get leave of absence
vzéti (jemati) čas to take up time
vzéti koga v avto to give someone a lift
vzéti eno z drugim to take one thing with another
vzéti v posest to take possession of
vzéti si k srcu to take (something) to heart
vzéti v presojo, v pretres to discuss, to examine
vzéti slovo od to take leave of
vzéti v poštev, v račun to take into account (ali into consideration)
vzéti (smatrati) kaj za samoumevno to take something for granted
vzéti na poskušnjo to take on trial; (ali trgovina on approval)
vzéti (v najem) stanovanje to take a flat
vzéti komu mere za obleko to measure someone for a suit, to take someone's measurements, za obutev to take someone's foot measurements
vzéti (kupiti) vozovnico to take a ticket
vzéti taksi to take a taxi
vzéti na znanje to take notice of
vzéti v najem, v zakup to rent
vzéti koga v službo to engage someone, to take someone into one's service
vzéti strup (zastrupiti se) to take poison
vzéti na kredit to take on credit
vzéti posojilo to raise a loan
vzéti koga za svojega (posvojiti) to adopt someone
vzéti v roke to take in one's hands
vzéti za zlo to take amiss, to take in bad part
vzéti pod streho (koga) to lodge, to take in, to shelter, to give shelter
vzéti nazaj to take back
vzéti življenje takšno, kot je to take the rough with the smooth
narazen vzéti to take apart, to take asunder
vzéti kaj za sveto resnico to take something for gospel truth
vzéti si življenje to take one's (own) life, to commit suicide
vzemi ali pa pusti! take it or leave it!
vzemi dežnik s seboj! take your umbrella!
vzemi to resno! take it seriously!
kakor se vzame (figurativno) that depends
vrag vzemi to! deuce take it!
vzela sta se they got married
tega si ne pustim vzéti I insist on it
vzemi se skupaj! (pridi spet k sebi!) be yourself!
vzemite se skupaj! (figurativno) pull yourself together!
vzemite me s seboj! take me along!
vse so mu vzeli they took everything from him

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto

vzhodna elongacija stalna zveza
astronomija (o oddaljenosti proti vzhodu) ▸ keleti elongáció
Ob največji zahodni elongaciji vzide Merkur pred Soncem najbolj zgodaj, ob največji vzhodni elongaciji pa zaide za Soncem najpozneje. ▸ A „legnagyobb keleti elongáció” idején a Merkúr a a legkésőbbi időpontban nyugszik le Nap után, míg a „legnagyobb nyugati elongáció” idején a napfelkelte előtti legkorábbi időpontban kel fel.

wann kdaj; seit wann od kdaj, odklej; von wann bis wann od kdaj do kdaj; damals, wann tedaj ko; (wenn) če; wann und dann kdaj pa kdaj; wann immer kadarkoli, kadar le

warten¹ čakati, počakati (auf na); das kann warten to lahko počaka; da kannst du lange warten tega pa ne boš doživel; na warte! le počakaj!; auf sich warten lassen pustiti se čakati, figurativ dolgo trajati; nicht auf sich warten lassen figurativ takoj nastopiti; auf das/den haben wir gerade gewartet samo še tega nam je bilo treba

warum zakaj; warum nicht gleich ... zakaj pa ne ...; warum denn zakaj neki; warum nicht zakaj pa ne

was

1. Interrogativpronomen kaj; auf/für/um was na/za/za kaj; mit was s čim; von was o čem; was für (ein/eine/eines) kakšen, kakšna, kakšno (was für Blumen kakšne rože, was sind das für Blumen kakšne rože so to) ; aber was kaj pa; und was nun kaj pa zdaj?; weißt du was! veš kaj!; und was denn? pa potem?; was meinen Sie damit? kako to mislite?; was ist das schwierig kako težko je to; was an koliko; was kostet das koliko to stane

2. Relativpronomen: kar; kolikor (lauf, was du kannst teci, kolikor moreš)

3. Indefinitpronomen (etwas) nekaj, kaj; ganz was anderes čisto nekaj drugega; so was kaj takega; was auch immer karkoli so was! kaj takega!; ach was! kje neki!; und was nicht alles in kaj vse še ne

wegen zaradi (wegen mir, uns zaradi mene, nas; wegen des schlechten Wetters zaradi slabega vremena); zastran; von ... wegen zaradi; s strani (von Staats wegen s strani države) ; von wegen! kaj pa še!, kje neki!

well² [wel]

1. prislov
dobro, ugodno, primerno, pravilno; v redu; popolnoma, čisto, temeljito, pozorno, skrbno; zadostno, prilično, dosti; iskreno, prijateljsko, prisrčno; pametno, s premislekom, utemeljeno, upravičeno; verjetno, lahko mogoče, morda

as well enako, prav tako; tudi; poleg tega, razen tega, kot tudi
well and good dobro; sem zadovoljen
well away daleč, na daleč
as well as prav tako kot, tako ... kot
well into the evening zelo pozno v noč
not very well pač komaj
quite well čisto dobro
well done! dobro storjeno!, odlično!, bravo!
well met! prihajaš kot naročen!
well spoken dobro rečeno
to be well off biti dobro situiran
to be well on in years biti že v letih
to be well out of s.th. imeti kaj srečno za seboj
it is very well possible je popolnoma mogoče
to come off well dobro se odrezati, imeti srečo
to end well dobro se končati
to do well uspevati, prosperirati
to stand well with s.o. biti v dobrih odnosih s kom

2. pridevnik
dober, v dobrem stanju; ugoden
medicina zdrav, pri dobrem zdravju

that's all very well but... vse to je prav in lepo, toda...
things are well with you dobro gre za vas, stvari vam uspevajo
it will be as well for you to know it nič vam ne bo škodilo, če boste to vedeli

3. samostalnik
dobro, blagor, blaginja

I wish him well hočem mu (le) dobro
let well alone! figurativno ne vmešavaj se po nepotrebnem!; pusti pri miru!, ne vrtaj naprej!

4. medmet
no!, torej!, prav dobro!, neverjetno!; res?

well! I never! no, kaj takega pa še ne!
well! don't cry! no, no, nikar ne jokaj!
well then? no, in kaj (potem)?

wenn temporal ko, kadar; konditional če, in irrealen Sätzen: ko; in Wunschsätzen: ko (bi) (wenn doch ko bi le); immer wenn vedno, kadar/če; konzessiv wenn auch pa če, (pa) četudi; wenn auch noch so pa če bi še tako ...; wenn schon če že; wenn das Wörtchen wenn nicht wär če bi čebula če ne imela

wennschon dasi, četudi; da wennschon! pa če!; wennschon, dennschon če že, potem temeljito

what [wɔt]

1. zaimek
(vprašalni zaimek) kaj; koliko!

what for? čemu?, zakaj?
what ever for? toda zakaj?
what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
and what all pogovorno in kaj še vse
what not kar si bodi, karkoli
my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
what of that? kaj za to?, nič za to
what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
what's it all about? za kaj (pa) gre?
so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
but what pogovorno ki ne (bi)
not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
what is the matter? kaj (pa) je?
what is he like? kakšen je on?
what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
well, what of it? no, in kaj za to?
what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
what is the news? kaj je novega?
you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
he claims to a what? kaj hoče on biti?
what is he the better for it? kaj ima on od tega?
I'll tell you what nekaj ti povem
Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)

2. zaimek
(relativni zaimek) kar

do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
happen what may naj se zgodi, kar hoče!
we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
but what razen (tega, teh)
he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen

3. pridevnik
kakšen, kateri, kolikšen

what luck! kakšna sreča!
what a queer idea! kakšna čudna ideja!
what a fool I am! kako sem neumen!
he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?

4. prislov
kako

what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!

5. medmet
kaj!, kako!
britanska angleščina kaj ne?

what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?

6. veznik
pogovorno kolikor

he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel

where [wɛ́ə]

1. prislov, veznik, zaimek
kje, kam, kod; na katerem kraju; v katerem pogledu; na kakšen način; (tam) kjer, (tam) kamor

where from? odkod?
where to? kam?
from where odkoder
near where blizu (kraja), kjer
where did you get the information? kje ste dobili te informacije?
where do I come into it? kako pridem jaz v to (stvar, zadevo)?
go where you please! pojdi, kamor hočeš!
that is where you are mistaken tu se pa motite

2. samostalnik
kraj, mesto, prizorišče (nekega dogajanja)

while¹ [wáil] samostalnik
trenutek, hip, čas, kratka časovna doba

after a while čez nekaj časa, čez trenutek
at whiles včasih, tu pa tam
for a while za trenutek
by whiles včasih
a long while, a good while dolgo časa
between whiles v presledkih, tu pa tam
all the while ves ta (oni) čas
once in a while od časa do časa, včasih, prigodno
the while ta čas, tačas, medtem
I was reading a book the while jaz sem ta čas (medtem) bral neko knjigo
that'll do for one while to zadostuje za sedaj (za nekaj časa)
it isn't worth (one's) while to se ne izplača, to ni vredno truda
it is not worth your while to ni vredno vašega truda (se vam ne izplača)

winke: winke, winke machen mahati pa pa

wissen ([wußte] wusste, [gewußt] gewusst) vedeti (von o, um za); ein Mittel, ein gutes Lokal: vedeti za, poznati; wissen zu znati; zu wissen geben/wissen lassen dati na znanje; jemanden glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen vedeti, da je nekdo srečen/v nevarnosti/nekje ...; es nicht besser wissen ne znati drugače; nicht mehr aus und ein wissen ne vedeti ne naprej ne nazaj; wer weiß ... kdove- (kje/kdo ...); man kann nie wissen nikoli se ne ve; nichts (mehr) wissen wollen von ne hoteti niti slišati za; was weiß ich kaj pa vem

wo kje; Religion: kjer; zeitlich: ko; Konjunktion: če; wo doch ko pa; von wo od kod; wo immer kjerkoli, koderkoli; ah wo! kje neki!

wohl

1. Adverb dobro; wohl sein: ihm ist wohl dobro se počuti; ihm ist nicht wohl ne počuti se dobro/slabo se počuti ( tudi figurativ ); es sich wohl sein lassen dobro živeti; wohl oder übel hočeš nočeš; sich wohl [bewußt] bewusst sein dobro se zavedati; Leben Sie wohl! Zbogom!; wohl ihm! Blagor njemu!

2. (vermutlich) pač, najbrž, bržkone; (schon) že; wohl kaum komajda, komaj če; aber wohl pač pa; könnten Sie wohl? ali bi morda lahko ...?

wrong² [rɔŋ] pridevnik
zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden

wrong act prekršek
a wrong answer napačen, nepravi odgovor
the wrong side narobna stran (of material blaga)
wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
(the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
to be wrong ne imeti prav
the clock is wrong ura ne gre prav
you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
something is wrong with him nekaj je narobe z njim
what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota