Franja

saver [séivə] samostalnik
rešitelj; dober gospodar, varčevalec, varčnež

my new range is a coal-saver moj novi štedilnik porabi malo premoga

saving [séiviŋ]

1. samostalnik
rešitev; varčevanje, prihranek
množina prihranki
pravno omejitev, pogoj, izjema

saving of time prihranek na času

2. pridevnik (savingly prislov)
rešilen, ki rešuje; sprostilen; varčen, ekonomičen
pravno omejevalen

saving clause pravno omejevalna klavzula
life saving življenje rešujoč
a saving humour sprostilen humor
my wife is of a saving turn moja žena je varčevalske sorte

3. predlog, veznik
razen, izvzemši

saving your reverence pa brez zamere, oprostite!

say^*1 [séi]

1. prehodni glagol
reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati
pogovorno domnevati, vzeti (da...)

2. neprehodni glagol
govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano

so said so done, no sooner said than done rečeno--storjeno
sad to say obžalovanja vredno, žal
I say! slišiš! čuj!, hej!
I dare say zelo verjetno; (često slabšalno), (kakor) mislim
it is hard to say težko je reči
it is said, they say govori se, pravijo
he is said to be ill baje (pravijo, da) je bolan
let us say recimo
(let us) say this happens vzemimo (recimo), da se to zgodi
said I?, pogovorno says I? sleng kajne?, ali ni res?
say it with flowers sleng povejte to obzirno, vljudno!
I'll give you say five days to do it dal vam bom recimo pet dni, da to napravite
period of say 10 years doba recimo 10 let
a country, say India dežela kot (npr.) Indija
that is to say to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedami
a sum of 50 pounds (say fifty pounds) vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)
this is saying a great deal to se že nekaj pravi, to že nekaj pove
you don't say so! česa ne poveste!, je to mogoče?
what do you say to that? kaj pravite k temu?
to say a good word for reči dobro besedo za
to say Mass cerkev brati mašo
to say no more da ne rečem(o) nič več
to say no reči ne, odkloniti, odbiti, zanikati
to say nothing of... da molčimo o..., kaj šele
to say one's prayers opraviti svoje molitve
to say yes reči da, odobriti
to have s.th. to say to (with) imeti nekaj reči, povedati k (pri)
he has nothing to say for himself on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človek
to hear say slišati govoriti
what I say is... po mojem mišljenju
when all is said and done skratka, konec koncev
to say the word povedati (reči) geslo
so to say tako rekoč

say² [séi] samostalnik
kar je rečeno; izrek, govor, beseda; mnenje, trditev; pravica ali prilika za govorjenje
ameriško zadnja beseda, dokončna odločitev

it is my say! sedaj govorim jaz!, pusti(te) me, da govorim!
who has the say in this matter? kdo ima zadnjo besedo (kdo odloča) v tej zadevi?
to have one's say (to, on) izraziti svoje mnenje (o)
I will have my say povedal bom, kar moram povedati
let him have his say naj pove, kaj misli o tem
to say one's say povedati svoje (mnenje)

saying [séiiŋ] samostalnik
govorjenje, govor; izjava; izrek, pregovor; življenjsko pravilo

as the saying is (goes) kot pravijo, kot pravi pregovor
saying and doing are different things reči in storiti je dvoje (različnih stvari)
that goes without saying to se samo po sebi razume
there is no saying when (why) ne da se (nič) reči kdaj (zakaj)

scandal [skændl] samostalnik
škandal, škandalozen dogodek, spotika, pohujšanje; sramota; obrekovanje, opravljanje
pravno javna (raz)žalitev, žaljiva izjava na sodišču

scandal-broth, scandal-water sleng čaj
it is a scandal that... škandal je, da...
to give rise to (to cause) a scandal povzročiti škandal
a great scandal occurred dogodil se je velik škandal
to raise a scandal napraviti škandal
to spread scandal širiti čenče, obrekovanja

scarcely [skɛ́əsli] prislov
komaj, težkó, z muko, prav komaj; pač ne, komaj

scarcely anything komaj kaj, skoraj nič
I scarcely know him komaj ga poznam
he scarcely ate anything skoraj nič ni jedel
she is scarcely 20 komaj 20 let je stara
he had scarcely spoken when... komaj je spregovoril, ko...
you can scarcely expect that to morete komaj (tega pač ne morete) pričakovati

scelus -eris, n (indoev. kor. *sqel(e)- upogniti, upogibati, (u)sločiti, zaviti, metaf. narobe, napačno ravnati; prim. skr. káṭaḥ, káṭiḥ, káṭī kolk, gr. σκέλος stegno, σκολιός upognjen, kriv, κῶλον = sl. člen, koleno, stvnem. scëlah = nem. scheel poševen, neumen)

1. zlodéjstvo, zločin(stvo), hudodelstvo, zlobno (zločesto, pregrešno, brezbožno) dejanje, ravnanje, ukrep: V., O., STAT. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare CI., scelestum ac nefarium facinus atque eius modi, quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur CI., Piso sceleris condemnat generum suum CI. zaradi veleizdaje, kot vstajnika zoper državo, scelera et fraudes CI., licentia scelerum, scelerum conscientia S., scelus divinum et humanum L. proti bogovom in ljudem, minister sceleris L. pri zločinu (umoru), scelus legatorum interfectorum L. zločin umora, izvršenega nad poslanci, tamquam scelera ostendi oporteat, dum puniuntur, flagitia abscondi T., scelus facere, perficere CI. ali admittere CI. EP., SEN. TR. ali committere CI. ali (in sese) concipere CI. ali edere CI., L. ali suscipere CI. storiti (narediti, izvršiti) hudodelstvo (zločin), scelere se devincire ali se alligare ali se obstringere ali obstringi ali astringi CI. naložiti si, obremeniti se z zločin(stv)om, in scelera simul ac dedecora prorumpere T.; preg.: scelera non habere consilium Q.

2. meton.
a) zlobnost, hudobnost, zločinskost, brezbožnost, brezboštvo, podlost, ničvrednost, pregrešnost, lopovstvo, barabinstvo, barabstvo, barabija, malopridnost, nizkotnost, lokavost: alicuius furore et scelere concitata manus ista CI., ex hac enim parte pudor pugnat, illinc petulantia, … hinc pietas (domoljubje), illinc scelus CI. veleizdajstvo, salamandrae PLIN., nec bestiarum solum scelera sunt, sed interim aquarum quoque et locorum PLIN. lokavščine, scelera naturae (= potresi in drugi naravni pojavi) PLIN.
b) (konkr.) zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: ne bestiis, quae tantum scelus attigissent, immanioribus uteremur CI.; poseb. kot psovka: TER., AP. idr., scelerum caput PL. = največji lopov, lopov prve vrste; z gen.: scelus viri PL. lopovski mož, scelus artificis V. brezbožni (zločesti) spletkar (rovar kovarnik); o moških osebah s pron. m: is scelus PL., illic scelus TER.
c) (o stvareh slabega okusa): senapis scelera PL. izmet (izvržek) gorčice = ostudna gorčica.
d) kazen za zločin (za zlobno ali brezbožno dejanje): scelus expendere, merere V.
e) udarec usode, nesreča: quod hoc est scelus? PL. ali quid hoc est sceleris! TER. kako bridka usoda!, accidit infandum nostrae scelus puellae MART.

scene [si:n] samostalnik
prizor, scena (tudi figurativno)
slika; epizoda; prizorišče, kraj dejanja ali dogodka, nastop; gledališki oder; torišče
množina kulise, dekoracije; slika pokrajine, pokrajina, pejsaž

behind the scenes za kulisami (tudi figurativno)
a scene of destruction slika razdejanja
the scene of the crime (of the disaster) prizorišče zločina (hude nesreče)
change of scene menjava slike
drop scene zavesa, ki se spušča med dejanji
set scene iz več delov sestavljena kulisa
to appear on the scene nastopiti na (gledališkem) odru
to be on the scene figurativno biti na mestu (kjer smo potrebni)
the scene is laid in London prizor se dogaja v Londonu
to make (s.o.) a scene figurativno napraviti (komu) sceno
horrible scenes occurred strahotni prizori so se odigravali
to quit the scene figurativno umreti
to shift the scene premikati kulise

schedule [britanska angleščina šédju:l ameriško skédžul]

1. samostalnik
tabela; seznam, popis; urnik; načrt, plan; razpored, program; formular
ameriško vozni red
arhaično listina, dokument

according to schedule po načrtu, kot domenjeno
on schedule o pravem času, točno
schedule of creditors ekonomija seznam upnikov
price schedule cenik
to file one's schedule figurativno bankrotirati
the train runs to schedule vlak prihaja, dospe točno

2. prehodni glagol
sestaviti (vnesti v) seznam (popis, tabelo); napraviti razpored, program; načrtovati, planirati; vnaprej določiti; klasificirati; dodati dostavek zakonu (listini)

scheduled ship redna ladja
the ship is scheduled to sail on June 20 ladja odpluje (po voznem redu) 20. junija
to schedule the publication for May načrtovati objavo za maj
to schedule a new train vpeljati nov vlak (v vozni red)
the train is scheduled to leave at five vlak odpelje po voznem redu ob petih
he is already scheduled to come here je že predvideno, da pride (on) sem

scholar [skɔ́lə] samostalnik
učenjak; učenec, -nka, dijak
arhaično kdor se uči; poznavalec slovstva, zlasti klasičnega; humanist; štipendist; oseba, ki zna brati in pisati
domačno kdor (po)zna kak šolski predmet
arhaično privrženec, učenec

the scholars of Socrates Sokratovi učenci
a Greek scholar helenist
he is a good English scholar on je dober v angleščini
he is a quick scholar on se hitro nauči

school¹ [sku:l]

1. samostalnik
šola (tudi figurativno)
pouk, čas pouka; kurz, tečaj, šolanje; vzgoja; učenci; šolsko poslopje, učilnica, predavalnica; študijska skupina na fakulteti; dvorana za izpraševanje na univerzi
množina univerze v kolektivnem smislu; sholastiki, sholastika; privrženci, učenci, šola (slikarska itd.)
sleng tolpa, banda; osebe, ki sodelujejo v kaki hazardni igri

board school javna osnovna šola, ki jo upravlja krajevni šolski odbor
boarding school šola z internatom
a boy just from school deček, ki je pravkar končal šolanje
boys' school, girls' school deška, dekliška šola
continuation school nadaljevalna šola, šola za odrasle
elementary school, primary school osnovna šola
free school šola, v kateri se ne plača šolnina
grammar school klasična gimnazija, srednja šola
the medical school medicinska fakulteta
piano school klavirska šola (metoda)
public school zasebna šola, ki pripravlja učence za univerzo
ragged school brezplačna šola za revne otroke
secondary school srednja šola
a severe school stroga, trda šola
technical school strokovna šola
to attend a school obiskovati (neko) šolo
to be at school biti v šoli (pri pouku)
there is no school on Thursday afternoon v četrtkih popoldne ni šole (pouka)
school is over at five pouk se konča ob petih
to go to school iti, hoditi v šolo; šolati se
to go to school to s.o. iti v šolo h komu
to be in for one's schools iti na zaključni izpit
to be sitting for one's schools lotiti se izpitov
to leave school zapustiti šolo, končati šolanje
to keep a school voditi zasebno šolo
to tell tales out of school figurativno izblekniti, izdati tajnost

2. pridevnik
šolski
zgodovina sholastičen

school theology sholastična teologija

schoolmaster [skú:lma:stə] samostalnik
učitelj

the schoolmaster is abroad figurativno manjka, ni dobrega šolskega sistema; dober šolski sistem se obnese (prodre) povsod

scī-licet, adv. (ixpt. scīre [sinkop. scī-] in licet vedeti se sme (more); prim. ī-licet)

I. treba je vedeti, vedeti je mogoče, vedeti se more, lahko se vidi, razume (umeje) se; zaradi pomena gl. scīre z ACI: PL., TER., scilicet non ceram illam tantam vim in sese habere S., at scilicet eos ... gratiam ab eo peperisse S. FR., scilicet esse globosa tamen, cum squalida constent LUCR. –

II. kot členica (brez vpliva na stavkov sklad)

1. (kot vrivek, kadar hoče kdo opozoriti na kaj čudovitega, omembe in spomina vrednega) vedi!, pomni(te) dobro!, čuj(te)!, misli(te) si!, čudo!: ter sunt conati imponere Pelio Ossani – scilicet – atque Ossae frondosum involvere Olympum V., rogat et prece cogit, ut tibi se laudare et tradere coner H.

2. (kažoč na kaj, kar je sicer samo po sebi očitno in ne potrebuje nobenega potrdila) samo po sebi je razumljivo, samo po sebi je umevno, samoumevno je, razumljivo je, očitno je, kajpada, seveda, vsekako(r), kajpak, kakopak, ànti seveda, nedvomno, brez dvoma, se razume, gotovo: TER., CA. idr., cur igitur eos (sc. servos) manu misit? metuebat scilicet, ne indicaretur CI., fortuna ..., cui scilicet placuit S.; kot odgovor: LUCR. idr., tam ego homo sum quam tu. Scilicet ita res est PL., et gratulator meae sorori. Scilicet.

3. (z dopustnim pomenom in protivnim stavkom, nav. uvedenim s tamen, sed tamen, sed) res(da), sicer, seveda: me quidem species quaedam commovit, inanis scilicet, sed commovit tamen CI., sunt clara indicia naturae, maxima scilicet in homine, sed in omni animali CI.

4. (iron.) seveda, kajpa(da), kajpak, kakopak, se razume: TER., S. FR., O., Q., IUST. idr., ego istius pecudis consilio scilicet ... uti volebam CI., scilicet ego is sum CI., scilicet is superis labor est V., scilicet exspectem, dum ...? V., scilicet, ut prostes H., scilicet illo igne vocem populi Romani aboleri arbitrabantur T.

5. seveda žal (!), seveda na žalost, vendar pa žal: unda, scilicet omnibus ... enaviganda H.

6. (pojasnjujoč) namreč, in sicer, to je, seveda: VARR. idr., alio tempore, tunc scilicet, cum ... CI., exercitatus in dicendo, ut Thebanus scilicet N., sub nomine alieno, nepotum scilicet et uxoris sororisque SUET.

Opomba: V nezloženi obl. scire licet: CELS., scire licet hunc lumen quondam rebus nostris dubiis futurum L. nedvomno, gotovo, scire licet non esse in rebus res ita mixtas LUCR.

sciō -īre, scīvī in sciī, scītum (indoev. kor. *sq(h)ēi- (*skhēi-), razširjen iz *seq- (prim. secō, scindō) ločiti, razločevati; prim. skr. chyáti odrezuje, gr. σχάω, σχάζω razim, cepim, lat. scīscō in od tod scītum, plēbi-scītum, scītus 3, stvnem. skēri = lat. sagax)

I. vedeti, znati, poznati, imeti vedenje (vednost), razumeti, (i)zvedeti (naspr. arbitrari, opinari); abs.: scies TER. (z)vedi, ut sis sciens TER. da veš, da boš vedel, aliquem scientem facere PL., TER. komu dati vedeti, komu dati na znanje, scio TER. (iron. =) seveda, statim fac, ut sciam CI. EP. daj mi takoj vedeti, sicut omnes sciunt CI., quem (sc. Catonem), ut scitis, unice dilexi CI., fecit id nec imperante nec sciente domino CI. tako brez ukaza kot tudi brez vednosti gospodarja, nihil facilius scitu est L.; brezos.: nondum lucebat, cum Ameriae scitum est CI. ko se je (že) vedelo, si scitum esset PETR. ko bi se vedelo; z obj.: PL., TER. idr., nemo omnia potest scire VARR., scire istarum rerum nihil CI., quam (sc. rem) triduo sciturus es CI. boš (z)vedel, scituros id hostes ratus L., quod sciam KOM., CI., PS.-Q. (vsaj) kolikor (jaz) vem, (vsaj) po mojem vedenju, quod scio, omne ex (od) hoc scio PL., quasi, si quid aliquando scio, non ex isto soleam scire CI.; v pass.: an vero nihil certum sciri possit CI., id de Marcello aut certe de Postumia sciri potest CI. to je mogoče izvedeti od Marcela ...; z de (o kom, čem): cum is, qui de omnibus scierit, de Sulla se scire negarit CI.; z ACI: AFR. AP. NON., CA. AP. FEST., TER., C. idr., scimus Atilium appellatum esse sapientem CI., scire licet hunc (sc. puerum) lumen quondam rebus nostris dubiis futurum L. treba vedeti, proinde sciatis licet aut intraturum me urbem aut oppugnaturum CU. vedite, pomnite to, qui ... totam hereditatem sciens ad se non pertinere possidet G.; subj. je treba dostaviti v mislih: scio tibi ita placere CI.; brezos.: haec scitis omnes usque adeo hominem in periculo fuisse, quoad scitum est Sestium vivere CI.; v pass. z NCI: Christus scitur vocis simplicis iussione ambulatum dedisse contractis ARN. o Kristusu (za Kristusa) se ve, da je ...; z odvisnim vprašanjem: PL., TER., CAECIL. AP. CI., CAECIL. AP. NON. idr., cum sciatis, quo quaeque res inclinet CI., haud scio, mirandumne sit C., quid rei esset, nemo satis pro certo scire L., scimus, ut impios Titanas ... fulmine sustulerit H., scire velis, mea cur ingratus opuscula lector laudet H., haud scio an (gl. an); pesn. z ind. v odvisnem vprašanju: scio quid ago PL., scitin (gl. opombo spodaj) quid ego vos rogo? PL., plus scis, quid opus facto est TER.; elipt. (kot grožnja, pretnja): at scin (gl. opombo spodaj) quo modo ali quomodo? PL. ali veš, kako (te bom ...)?; z relat. objektnim stavkom: nam te scientem faciam, quidquid egere TER., nec scit, quod augurem decet CI. –

II. vedeti =

1. ume(va)ti, razume(va)ti kaj, znati, poznati, poznavati, biti izvéden v čem, biti kvalificiran za kaj, biti izvedenec (strokovnjak) za kaj, vešč biti česa, čemu, na katerem področju; včasih tudi = moči: CAECIL. FR., TIT. AP. NON. idr., omnes linguas PL., litteras CI., si unam litteram Graecam scisset CI., artem H., musicam VITR.; v pass.: ars earum rerum est, quae sciuntur CI.; z de: de legibus instituendis, de bello, de pace ... Lycurgum aut Solonem scisse melius quam Hyperidem aut Demosthenem CI.; z inf.: Q. idr., scisti (gl. opombo) uti foro TER. znaš (naučil si se) oditi v svet, predati se svetu, lansirati se v javnost, quae (sc. lex naturae) vetat ullam rem esse cuiusquam nisi eius, qui tractare et uti sciat CI., vincere scis, Hannibal L., libertatem nec spernere nec habere sciunt L., si sciret regibus uti H.; inf. je treba v mislih dostaviti: scire (sc. canere) fidibus TER. znati brenkati, biti vešč igranja na strune, biti dober brenkalec (brenkač), Latine (sc. loqui) scire CI.

2. uvideti (uvidevati), sprevideti (sprevidevati), (jasno) spozna(va)ti, doje(ma)ti, dobi(va)ti vpogled (uvid) v kaj, zavesti se česa, zavedeti (zavedati) se česa, ovesti (ovedeti) se česa, opaziti (opažati) kaj: cor dolet, quom scio, ut nunc sum atque ut fui PL.; z ACI: scivi extemplo rem de compecto geri PL., eum vos esse meum servum scitis? PL.

3. scire aliquem poznati koga, poznati se s kom: AP., TERT.

4. scires menil bi, rekel bi (sc. ti, človek): PETR., SUET., scires (sc. eam) a Pallade doctam O., scires non ibi genitum M., Curium PLIN.

5. (neklas. nam. scisco) odločíti, odlóčiti (odlóčati, odločeváti), skleniti (sklepati): tribunus rogationem ferret sciretque plebs, ut ... L., lex scit DIG. – Od tod adj. pt. pr. sciēns -ēntis, adv. scienter

1. vedeč, vedoč, vedé, vedoma, ob (moji, tvoji itd.) vednosti, ob (mojem, tvojem itd.) vedenju (naspr. insciens, imprudens, ignoranter): CAECIL. AP. NON., (kot adv.) AUG. idr. prudens sciens TER., prudens et sciens CI., me sciente PL., te sciente CI., nullum a me sciente facinus occultari CI., ut offenderet sciens neminem CI., calumniari sciens non videatur CI.

2. izvéden v čem, na katerem področju, vešč česa, čemu, izkušen, razgledan, mnogoveden, vednost (poznavanje) imajoč, dobro poznavajoč, znanje imajoč, poznavalski, poznavalen, strokovnjaški, strokoven, seznanjen s čim, spreten, izkušen, subst. izvedenec, veščak, poznavalec, znalec, strokovnjak, vedež; abs.: vites pampinari, sed a sciente VARR., quis hoc homine scientior umquam aut fuit aut esse debuit? CI., scientior venefica H., tu scientior eris praeceptorum artificio CORN., quae scientissimo gubernatore utitur CI., sit oportet idem scientissimus COL.; adv.: scienter tibiis cantare N., scienter dicere CI., neminem in eo genere scientius versatum Isocrate CI., rationem hius operis scientissime exponere CI.; z gen.: VARR., VELL., LACT. idr., belli, locorum, regionum S., citharae, pugnae H., iuris T., linguae Latinae T., GELL., divini AP. vešč vedeževanja, scientissimus rei publicae gerendae CI., scientissimi rerum AMM. filozofi, modroslovci; z inf.: Q., flectere equum sciens H.; z odvisnim vprašanjem: sciens, quid sit pugna Q.

Opomba: Skrč. obl. iz pr. debla: scīstī (= scīvistī): TER., O.; scīssem, scīssēs, scīsset, scīsse (= scīvissem itd., scīvisse) nav. pri: CI. idr.; sinkop. star. impf. scībam, scībās itd.: KOM., CAT., LUCR.; star. fut. I. scībō, scībis itd.: KOM., CA.; scībitur: PL.; scin (= scīsne): KOM., scītin (= scītisne): PL.; imper. scītō (ne scī), scītōte (ne scīte, ki se najde le pri O.).

scope [skóup] samostalnik
področje (delovanja), območje, delokrog; duševno obzorje; obseg, prostor, okvir; doseg, domet, streljaj
navtika dolžina verige ali vrvi; (redko) cilj, (glavni) namen

a man of wide scope daljnoviden človek
an undertaking of wide scope široko zasnovano podjetje
that is beyond (within) my scope to je zunaj (znotraj) mojega področja
to give scope to s.o. da(ja)ti, nuditi široko polje delovanja komu
to give one's fancy full scope dati prosto pot (polet) svoji fantaziji

score¹ [skɔ:] samostalnik
zgodovina zareza, rovaš, palica z zarezami; brazda, brazgotina, praska, sled biča; račun, dolg; vzrok, razlog; dvajseterica, dvajset kosov (jardov, funtov)
množina množica, veliko število, obilica
pogovorno sreča, lahek uspeh
glasba partitura, nota, glasba, glasbeni del (operete)
šport startna črta, mesto, kjer stoje tekmovalci pri streljanju
ameriško dejanski položaj (situacija); neugodna resnica
navtika žleb v škripcu

on the score of (friendship) zaradi (prijateljstva)
scores of people množica ijudi
scores of times neštetokrat
what a score! kakšna sreča!
three score and ten 70 (let; normalna dolgost človeškega življenja)
what is the score? kakšen je rezultat? (pri igri, športu)
I buy eggs by the score kupujem jajca po 20 naenkrat
be easy on that score bodi brez skrbi v tem pogledu!
he is too fond of making score rad dosega lahke, cenene uspehe
console yourself on that score pomiri se glede tega!
they died by scores umirali so v trumah
to go off at score figurativno razgreti se, zlasti pri razpravljanju o priljubljenem predmetu
to keep score šteti točke pri igri
to make a good score doseči visoko število točk
to pay one's score plačati svoj dolg (račun)
to pay off old scores (od)plačati, poravnati stare račune (dolgove)
death pays all scores smrt poravna vse dolgove
to put down to s.o.'s score komu v dolg beležiti (zapisati)
to quit scores with figurativno poravnati stare dolgove (račune), povrniti (komu)
to run up (a) score zadolžiti se
to settle one's score poravnati svoj račun

scorn¹ [skɔ:n] samostalnik
prezir(anje), zaničevanje, podcenjevanje; roganje, norčevanje; predmet prezira (roganja, norčevanja)

he is the scorn of the whole village vsa vas se mu posmehuje (roga)
to hold in scorn, to think scorn of prezirati
to laugh to scorn imeti za norca, zasmehovati, osmešiti
I shall be laughed to scorn bom v posmeh

scratch¹ [skræč]

1. samostalnik
praska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah)
figurativno nič, ničla; prvi začetek
figurativno preizkušnja, dokaz poguma
množina, veterina mahovnica (konjska bolezen)

Old Scratch zlodej, vrag
up to scratch na višini
a scratch of the pen figurativno poteza s peresom
to be up to scratch figurativno biti v formi
to bring s.o. to the scratch figurativno postaviti koga pred odločitev
to bring s.o. up to the scratch figurativno spraviti koga v red
to come up to the scratch, to toe the scratch figurativno ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati se
when it came to the scratch ko je prišlo do odločilnega trenutka
to start from scratch iz nič začeti
it is no great scratch to ni bogve koliko vredno

2. pridevnik
skrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisan

scratch dinner hitro pripravljena, zmašena večerja
scratch crew hitro (iz vseh vetrov) sestavljeno moštvo
scratch paper konceptni papir

scream¹ [skri:m]

1. samostalnik
krik, vrisk, vrišč, vik; rezek smeh; silovito ali histerično izražanje (poudarjanje) čustev

2. sleng
velik šaljivec, duhovitež

screams of laughter krohot(anje)
screams of pain kriki (od) bolečine
he is a perfect scream sleng ne moreš ga pogledati, ne da bi se mu smejal